Omejujoča prepričanja – kako jih prepoznati?

»V enem prejšnjih blogov ste zapisali, da je za spremembo prepričanj pomembno, da se jih zavedamo, da jih ozavestimo. Kako prepoznati omejujoča prepričanja? Obstajajo kakšni načini?«

Draga gospa A., hvala za odlično vprašanje. Na vašo pobudo v tokratnem blogu predstavim nekaj splošnih načinov kako prepoznati omejujoča prepričanja pri sebi, v nekaj naslednjih blogih pa bom predstavila kako lahko pri sebi prepoznamo še nekaj najbolj pogostih omejujočih prepričanj in načine za prepoznavanje in krepitev prepričanj, ki nas podpirajo.

A najprej nekaj besed o tem, kako prepričanja sploh nastanejo. Ko govorimo o prepričanjih, pravzaprav govorimo o predstavah, ki smo si jih o sebi in drugih ustvarili s tem, da smo ponotranjili našo interpretacijo sporočil, ki smo jih dobili iz zunanjega sveta. S tem začnemo že kot otroci, ko ponotranjimo našo interpretacijo sporočil, ki nam jih dajejo pomembni drugi (npr. starši, učitelji, vrstniki ipd.).

Že kot zelo majhni otroci opazujemo vedenje odraslih in se na ta način učimo, kaj naj si mislimo o sebi ter o ljudeh in svetu, ki nas obdaja. Zato ne čudi, da prepričanja običajno oblikujemo že v otroštvu, kasneje pa jih samo še utrjujemo. Posledično so prav ta prepričanja najmočnejša in včasih zakoreninjena tako globoko v nas, da jih niti ne prepoznamo oz. se ne zavedamo njihovega vpliva na naše življenje. Seveda pa lahko prepričanja nastanejo tudi kasneje, ko smo že odrasli.

Ne glede na to, kdaj so omejujoča prepričanja nastala, jih lahko spremenimo. Le prepoznati jih moramo. 

Kako prepoznati omejujoča prepričanja?

Svoja omejujoča prepričanja lahko prepoznamo na tri načine. 

  1. Samorefleksija

Prvi od načinov kako prepoznati omejujoča prepričanja je iskren pogovor s seboj. Že ta je včasih dovolj, da pridemo do spoznanja o kakšnem svojih prepričanj. Vprašajmo se s kakšnim razlogom smo nekaj naredili? Kako to, da čutimo tako kot čutimo? Kaj nam naša dejanja ali razmišljanja povedo o sebi? Zakaj čutimo frustracijo?

Npr. zelo težko rečemo ne, kadar nas nekdo nekaj prosi. Tudi če si želimo reči ne, tega ne zmoremo. V tem primeru se je koristno vprašati, s kakšnim razlogom ugodimo sogovorniku? Kaj si bomo mislili o sebi, če mu ugodimo in kaj v primeru, da mu ne? Kako se bomo počutili, če mu ugodimo in kako, če mu ne? Iz katerega prepričanja bodo izhajali ti občutki? S takšnim načinom samoizpraševanja lahko ugotovimo, da mu ugodimo zato, ker verjamemo, da drugače ne bomo sprejeti. Morda zato, ker je po našem mnenju to tisto, kar se spodobi. Ali pa zato, da sogovornika ne bomo razočarali. Morda zato, ker svojo vrednost pripisujemo temu, da smo pripravljeni pomagati drugim. In kadar naredimo nekaj za drugega smo dobri, smo vredni ljubezni. In še bi lahko naštevala. V vseh teh odgovorim se  lahko skrivajo omejujoča prepričanja o sebi.

  1. Prepoznavanje občutka, da nimamo izbire.

Drugi od načinov kako prepoznati omejujoča prepričanja je prepoznavanje občutka, da nimamo izbire. Npr. morda banalen primer, a kljub vsemu. Recimo, da imamo občutek, da mora biti kosilo na mizi vedno ob isti uri. Enostavno si ne moremo pomagati in vse svoje aktivnosti prilagodimo tako, da bo kosilo na mizi vedno ob isti uri. V takem primeru se zopet lahko vprašamo, kaj se bo zgodilo, če jutri kosilo ne bo ob 12.00 ampak ob 13.00? Kaj pove o nas to, da smo nekaj takšnega dopustili?

Ali pa drug primer. Opravljamo delo, ki nam ni všeč, ampak vztrajamo, ker verjamemo, da nimamo izbire. Recesija je, podjetja ne zaposlujejo, lahko smo veseli, da službo sploh imamo. Kaj torej odločitev, da pustimo delo, kljub naštetim oviram pove o nas? Da smo neresni, leni, problematični, da smo nehvaležni, itd. ? Ne, takšni pa že nismo. In če nismo takšni, potem seveda nimamo izbire. Moramo vztrajati pri delu, ki nam ni všeč. In drugi sklop vprašanj, ki se pojavlja – ali verjamemo, da zmoremo dobiti novo službo? Ali pa si tega ne znamo predstavljati, ker so vsi drugi boljši kot mi, imajo več znanja, boljše kompetence ipd.

  1. Mišično testiranje

Tretji način kako prepoznati omejujoča prepričanja je mišično testiranje. V naši podzavesti se skrivajo odgovori na vsa naša vprašanja, tam so shranjene vse naše pretekle izkušnje. In prav to védenje je tisto, ki ga pri mišičnem testiranju uporabimo.

Vse kar je v skladu z našo podzavestjo oz. kar naša podzavest zaznava kot resnično, ojača elektromagnetno polje okoli telesa in mišic. Te so tako močnejše in to lahko preizkušamo s preprostimi fizičnimi testiranji mišic. Ena od bolj enostavnih oblik mišičnega testiranja je stoječe mišično testiranje, pri katerem je pomembno, da stojimo pokončno in naravnost. Stopala so obrnjena naravnost, noge so v širini ramen.

Pred pričetkom testiranja postavimo nekaj testnih trditev za katere vemo, da so resnične, in nekaj za katere vemo, da so lažne. Na ta način bomo ugotovili kako se odziva naše telo. Za večino oseb velja, da kadar je izjava v skladu s podzavestjo, se bo telo rahlo nagnilo naprej, kadar pa izjava ni v skladu s podzavestjo, se bo telo nagnilo rahlo nazaj. Ker pa obstajajo tudi izjeme, pri katerih se telo odzove ravno obratno, je dobro za začetek narediti nekaj testnih izjav. Na enak način kot testiramo resničnost testnih izjav, lahko testiramo tudi resničnost prepričanj, ki jih imamo o sebi.

Prepričanja, ki smo jih prepoznali kot omejujoča, lahko z nekaj truda spremenimo in v svoje življenje povabimo nova, takšna, ki nas bodo podpirala. Pri tem vam je lahko v pomoč Vodena meditacija za spreminjanje prepričanj, ki jo lahko naročite tu.

Z ljubeznijo. ♥

Petra

Kako biti bolj samozavesten?

Kako biti bolj samozavesten je bilo vprašanje, ki sem si ga zastavila velikokrat in ki je bilo na delavnicah za iskalce zaposlitve velikokrat zastavljeno tudi meni. Hecno se mi je zdelo vsakič, ko so mi udeleženci postavili to vprašanje, saj sebe veliko večino življenja nikakor nisem dojemala kot samozavestno osebo in sem vsem tistim, ki so samozavest izkazovali, to nekoliko zavidala.

Kasneje se je sicer izkazalo, da sem imela napačno predstavo o tem, kaj samozavest pravzaprav je in posledično sem spoznala, da marsikdo, ki sem mu samozavest pripisala, te sploh ni imel. A to je že druga zgodba.

Verjamem, da je samozavest beseda, ki smo jo v besedni zvezi moraš biti samozavesten verjetno slišali neštetokrat. Od staršev, prijateljev, morda tudi učiteljev. Moraš verjeti vase so nam govorili. Vse lepo in prav, ampak kako?

Ko sem sama iskala odgovor na vprašanje kako biti bolj samozavesten, sem uporabljala številne tehnike. Dve, ki sem ju prepoznala kot bolj učinkoviti, predstavljam v tokratnem zapisu.

1. način kako biti bolj samozavesten: uporaba afirmacij

Spomnim se, kako sem po prebrani knjigi Življenje je tvoje, avtorice Louise L. Hay, začela z uporabo afirmacije Rada se imam in se cenim. Ponavljala sem si jo vsakokrat, ko sem se spomnila nanjo. Pa ni delovala. Kako le bi, ko pa je njeno ponovitev vsakič pospremil neprijeten občutek blage bolečine v predelu trebuha. Ta mi je skušal povedati, da je v vsaki celici mojega telesa tako globoko zakoreninjeno prepričanje, da takšna kot sem, nisem dovolj dobra, da tega le izgovarjanje omenjene afirmacije ne bo tako zlahka odpravilo. Ko sem še dodatno raziskovala uporabo afirmacij sem na lastni koži izkusila, kako pomembno je, da v izgovorjene afirmacije resnično verjamemo že od samega začetka. Če izgovorjeno afirmacijo pospremijo prijetni občutki, potem smo na pravi poti, v nasprotnem primeru pa si delamo več škode kot koristi. Ko sem razumela kako pravilno kreirati afirmacije mi je njihova uporaba olajšala marsikatero situacijo, v kateri bi bila prej mnogo bolj nesamozavestna.

2. način kako biti bolj samozavesten: uporaba NLP tehnik

Krog odličnosti je izredno učinkovita NLP tehnika, ki ob rednem izvajanju omogoča hiter priklic prijetnih občutkov. Laično povedano, bi lahko rekli, da je njena skrivnost v sidranju oz. povezovanju izbranih situacij, oseb ali predmetov s prijetnimi občutki. To je nekaj, kar pravzaprav počnemo vsi. Če vam rečem, da pomislite na rojstvo vašega otroka, se bodo ob tej misli v vas verjetno prebudili prijetni občutki, na vaš obraz se bo narisal nasmeh. To je dogodek, ki ste ga povezali s prijetnimi občutji in vedno, ko boste pomislili nanj, se boste ob tem počutili prijetno. Na enak način določene dogodke, osebe ali predmete povezujemo tudi z neprijetnimi občutki. To je nekaj, kar pravzaprav počnemo popolnoma avtomatično, pri izvajanju tehnike krog odličnosti pa te povezave delamo zavestno in namensko. Prav to je bila tehnika, ki mi je v začetku mojega dela predavateljice mnogokrat učinkovito pomagala premagati strah pred javnim nastopom.

Obe omenjeni tehniki sem s pridom uporabljala kar nekaj časa in ju uporabljam tudi še danes. Pa vendar je med preteklo in današnjo uporabo bistvena razlika.

Odgovor za to se skriva v globoko zakoreninjenih omejujočih prepričanjih, ki smo jih o sebi sprejeli že kot otroci. Prav ta so namreč pogosto razlog za nesamozavest.

Ko sem stopila na svojo pot do samozavesti tega seveda nisem vedela in vse prepogosto se mi je zdelo, da je izvajanje tehnik tako zelo naporno. Težko sem našla čas, da sem se jim res posvetila, vse se mi je zdelo na nek način prisiljeno. Danes vem, da je bil ta napor in občutek prisile posledica omejujočih prepričanj, ki sem jih imela o sebi. Telo se je upiralo novemu in neznanemu, hotelo je ostati v varnih vzorcih dotedanjih, pa čeprav neprijetnih, prepričanj. Šele sprememba prepričanj je bila tista, ki je s seboj prinesla občutek lahkotnosti pri izvajanju zgoraj omenjenih tehnik, s čimer pa se je povečala tudi njihova učinkovitost.

Na podlagi svojih izkušenj z iskanjem odgovora na vprašanje kako biti bolj samozavesten, sem za vas pripravila spletni program 7 korakov do samozavesti, ki je podkrepljen z vodeno meditacijo za spreminjanje prepričanj. Program vključuje 7 avdio posnetkov vodenih meditacij, vizualizacij in NLP tehnik, ki bodo ob rednem izvajanju v vas znova prebudile občutke samozavesti, ki ste jih v preteklosti že izkusili in ki so pravzaprav še vedno del vas, čeprav jih morda prekriva tančica strahu in dvoma vase. Poleg vodene meditacije za spreminjanje prepričanj pa ob nakupu brezplačno prejmete tudi eno uro osebnega svetovanja.

Več o prednostih in vsebini programa preberite tu.

Del vodene meditacije za spreminjanje prepričanj lahko poslušate tu.

Z ljubeznijo. ♥

Petra

Če bi me imel rad …

»Zadnje čase se mi zdi, da sem sama za vse. Kuham, pospravljam, perem, likam, skrbim za otroke, on pa nič. Včasih se sprašujem ali mu je sploh še mar zame. Če bi me imel vsaj malo rad, bi videl, da potrebujem pomoč in bi pomagal tudi pri gospodinjskih opravkih.«

Takole se glasi delček sporočila, ki mi ga je pred kratkim poslala bralka blogov in me spraševala ali razmišlja prav.

Vam njeno sporočilo zveni znano? Ste že kdaj pomisli če bi me imel rad, bi pospravil posodo? Ali če bi me imel rad, bi mi to tudi večkrat povedal in me objel? Ali pa, če bi me imel rad, bi šel z mano v gledališče? Mogoče, če bi me imel rad, bi me razumel? In še bi lahko nadaljevala.

Razmišljanje v stilu Če bi me imel rad, bi … je razmišljanje, ki naše življenje in naše odnose pospremi z obilico slabe volje in trpljenja.

Popolnoma po nepotrebnem. Naj razložim zakaj.

Naredite anketo med znanci in prijatelji in jih vprašajte kako vedo, da jih ima njihov partner ali partnerka rad oz. rada in prepričana sem, da boste po nekaj začudenih pogledih in trenutkih za razmislek dobili zelo različne odgovore. Zastavite to vprašanje še sebi in vašemu partnerju in obstaja velika verjetnost, da se bodo tudi vajini odgovori razlikovali.

Ljubezen je nekaj, kar dojemamo vsak po svoje, vsak imamo svojo predstavo kaj pomeni nekoga imeti rad in v skladu s to predstavo se tudi vedemo. Težava nastopi, ker pogosto ne ozavestimo svojih definicij ljubezni, niti ne preverimo kakšne definicije ljubezni ima naš partner. Tako npr. on razmišlja, da bo na mojem avtomobilu zamenjal pnevmatike in mi ga še opral in posesal ter mi na ta način izkazal ljubezen, jaz pa ob tem razmišljam »Oh, ti moške, vse kar jim je pomembno je avto.«

Da ne bo prihajalo do nesporazumov in nepotrebne slabe volje, je pomembno, da ozavestimo svoje predstave o ljubezni, svoje definicije ljubezni in se o njih pogovorimo s partnerjem.

Na ta način si bomo prihranili marsikateri trenutek slabe volje. Saj vemo, komunikacija je temelj dobrega odnosa. Če nekaj želimo, to povejmo. Če nas nekaj moti, povejmo. Ne pričakujmo, da nam bodo drugi brali misli. Te sposobnosti žal (ali na srečo) nimajo, niti je nimamo mi. Več o tem sem že pisala v zapisu Kako komunicirati, da nas bodo drugi razumeli?

Razmišljanje Če bi me imel rad, bi … je tako zelo pogosto, da obstaja velika verjetnost, da na enak način razmišlja tudi naš partner. In mu je morda nekako logično, da opravljamo določena gospodinjska opravila, saj če ga imamo radi, bomo to pač počeli.

Slabi volji in konfliktom se bomo v veliki meri izognili tudi z zavedanjem, da vse kar počnemo, pravzaprav počnemo zase, v skrbi za svoje dobro počutje.

Velikokrat namreč razmišljamo ravno obratno in verjamemo, da delamo zaradi drugih oz. za druge. V šoli smo se učili za učitelje in ocene, danes pospravljamo in kuhamo za partnerja in otroke, v službi delamo za šefa, itd. Zakaj? Zato ker nam je mar za njih. In če bi bilo njim tudi, bi nam kdaj pa kdaj prišli nasproti, mar ne?

Takšen način razmišljanja me je spremljal precejšen del mojega življenja. Bil je nekako udoben, čeprav, roko na srce, nič kaj prijeten. Z njim sem se nekako postavili v pozicijo žrtve in odgovornost za svoje dobro počutje predala v roke drugih. Nekaj, kar nihče pri zdravi pameti ne bi naredil. Pa vendar to počnemo in se ob tem ne vprašamo ali smo se res učili za učitelje in ocene ali pa morda zato, ker nihče izmed nas ne želi imeti občutka neuspeha. Ne vprašamo se ali pospravljamo in kuhamo za partnerja in otroke oz. zaradi njih ali pa morda zato, ker v tem vidimo način, kako kot dobra partnerka in mama poskrbimo za svojo družino. Ne vprašamo se ali delamo za šefa ali pač zato, ker si želimo zaslužiti denar, saj nam ta predstavlja varnost in način za doseganje ugodja.

Morda se bo slišalo hecno, kruto ali neumno, a verjamem, da nas nihče nas ne sili, da počnemo, kar počnemo.

Konec koncev obstajajo ljudje, ki se ne učijo, ki ne zaključijo šole, ki ne kuhajo, ne pospravljajo in ne skrbijo za svoje otroke, obstajajo takšni, ki nimajo, niti ne iščejo zaposlitve. Sprejeli so svoje odločitve, s posledicami katerih morajo živeti. Sprejeli so odločitve, s katerimi so poskrbeli za svoje dobro počutje – čeprav včasih na škodo drugih, pa vendar, so sledili svojim notranjim motivom, ki so znani le njim oz. morda včasih tudi njim sami ne, če jih niso ozavestili.

Čeprav nas že od malega naprej učijo, da je zunanja motivacija tista, ki je bolj učinkovita, pa ostaja dejstvo, da smo ljudje bitja, ki smo zelo močno notranje motivirana. Naš motiv: počutiti se dobro. Vedno in povsod. Vprašanje pa je ali se zavedamo katerim svojim definicijam, željam, pričakovanjem in prepričanjem sledimo. Če ozavestimo te, smo na konju. Vedeli bomo namreč zakaj počnemo kar počnemo – izključno zaradi in za sebe – in s tem se bomo izognili številnim trenutkom slabe volje in nepotrebnim konfliktom.

Z ljubeznijo. ♥

Petra

3 načini za opustitev neprijetnih čustev

Vsi vemo, kaj so to čustva, a redki med nami si jih dovolimo v celoti občutiti. Zakaj? Preprosto zato, ker nas je strah. Strah, da bi nas tako prevzela, da bi izgubili kontrolo nad seboj, strah, da drugi našega izražanja čustev ne bodo odobravali, nas videli kot pretirano čustvene osebe in nas zaradi tega zasmehovali, česar pa si seveda ne želimo. Zato v današnjem blogu predstavljam 3 načine na opustitev neprijetnih čustev.

Kot otroci smo svobodno izražali čustva, a če ljudem, ki so nam bili pomembni, naše izražanje čustev ni bilo všeč, smo lahko prišli do zaključka, da moramo čustva zatirati, saj sicer ne bomo ljubljeni. Tako smo se naučili, da če smo jezni smo tečni in grozni, če nas je strah, smo mevže, če smo žalostni in jokamo smo tudi mevže, pa še cmere za povrhu. Tako smo se lahko nezavedno naučili, da določenih čustev ni dobro izražati, niti jih občutiti.

Tako kot vse ostalo so tudi čustva energija. Vsa nepredelana čustva, ki jih še vedno nosimo s seboj, ker si jih nismo dovolili v celoti začutiti, predstavljajo energijske blokade, ki zavirajo nemoten pretok energije v našem telesu in med drugim lahko povzročajo tudi različne zdravstvene težave. Hkrati pa prav ta nepredelana čustva predstavljajo sprožilce novih neprijetnih čustev in nam tako kvarijo ne le naše počutje, temveč tudi kvaliteto našega življenja.

Opustitev neprijetnih čustev je precej bolj enostavna in neboleča kot se morda zdi na prvi pogled. Obstaja več načinov, kako to lahko naredimo.

1. način za opustitev neprijetnih čustev: Sprejemanje čustva

Eden od najbolj preprostih načinov je način, ki ga lahko poimenujemo kar sprejemanje čustva. Preprosto poiščite tih in miren prostor, se udobno namestite, zaprite oči in opazujte kje v telesu občutite energijo čustva, ki ga želite opustiti. Običajno boste opazili, da v enem ali več delov telesa čutite blag neprijeten pritisk, lahko tudi topo ali pekočo bolečino. Predstavljajte si, da energijo čustva povabite v svoj objem in jo sprejmete kot dobrega prijatelja, ki ga že zelo dolgo niste videli. V mislih energiji čustva povejte, da jo popolnoma sprejemate, da jo imate radi. Nato z radovednostjo opazujte kaj se dogaja. Opazili boste, da se bo intenzivnost energije postopno začela zmanjševati. Nadaljujte tako dolgo dokler energija čustva ne bo popolnoma izginila.

2. način za opustitev neprijetnih čustev: Osvobajanje od energije

Za uporabo te tehnike potrebujete svinčnik oz. po želji tudi kakšen drug predmet. Medtem ko se osredotočate na čustvo, v rokah držite svinčnik oz. vaš izbrani predmet. Zopet poiščite tih in miren prostor, se udobno namestite, zaprite oči in opazujte kje v telesu občutite energijo čustva, ki ga želite opustiti. Osredotočite se na energijo čustva in med tem v roki stiskajte svinčnik oz. drug izbrani predmet. Stiskajte ga vedno močneje in poskušajte občutiti napetost v roki, s katero se oklepate svinčnika. Na ta način se običajno oklepamo čustev. Ko boste začutili, da je pravi trenutek, iztegnite roko pred sebe in obrnite dlan proti tlom. Razprite prste in pustite, da predmet iz roke pade na tla. S postopkom nadaljujte tako dolgo dokler energija čustva ne bo v celoti izginila.

3. način za opustitev neprijetnih čustev: Programski inženiring za človeka ali Human Software Engineering (HSE)

HSE je sklop preprostih in izredno učinkovitih tehnik, katerih bistvo je v zavedanju in opazovanju energije neuporabnih in nepredelanih čustev, s čimer se s čustvom pravzaprav soočimo in njegovo energijo preprosto spustimo. Nad tehnikami sem navdušena vse od kar sem jih prvič uporabila. Razlog? Dosegla sem neverjetne rezultate in z uporabo HSE-ja na hiter in enostaven način uspela opustiti cel kup starih in globoko zakoreninjenih prepričanj, ki so me omejevala, predelati stare zamere, opustiti obilico neprijetnih in neuporabnih čustev, ki so me vezala na pretekle neprijetne izkušnje in v precejšnji meri opustiti samokritiziranje in potrebo po perfekcionizmu ter se končno začela zavedati svoje vrednosti in še bi lahko naštevala.

Navdušena nad spremembami sem začela iskati možnosti, da se vključim v program za pridobitev naziva HSE Coach. Kot del programa je zahtevana praksa, zato naj ta zapis velja tudi kot povabilo vsem, ki si želite v svoje življenje vnesti spremembe in ste pripravljeni, da vas osebno ali preko Skypa vodim čez proces HSE-ja in tehnike, ki se pri tem uporabljajo. Proces je izredno enostaven, zahteva le pripravljenost na radovedno opazovanje energije čustev, ki jih želimo opustiti. Vsi, ki želite preizkusiti učinkovitost HSE-ja na svoji koži, vabljeni, da mi pišete na petra@mestoznanja.si ali me pokličete na 031 535 776 in dogovorili se bomo za srečanje.

Z ljubeznijo. ♥

Petra

Kako imeti sebe rad?

“Neštetokrat sem že slišala ali prebrala, da mora človek imeti sebe rad. Težko se je ne strinjati s tem. A kaj, ko se že vrsto let trudim sprejeti sebe takšno, kot sem, pa mi še vedno ne uspe. Povejte mi kako imeti sebe rad? Kaj naj še naredim?”

Vprašanje kako imeti sebe rad je izpostavila bralka blogov, ki se je odzvala mojemu povabilu bralcem naj mi pošljejo svoja vprašanja, stiske in dileme, jaz pa bom skušala nanje podati svoje mnenje oz. odgovor.

Moram priznati, da je vprašanje kako imeti sebe rad, vprašanje, ki sem si ga v preteklosti tudi sama zastavila velikokrat. Poskušala sem številne metode, ki so jih priporočali različni avtorji, vse bolj ali manj brez dolgotrajnega uspeha oz. kot sem kasneje ugotovila, sem pravzaprav le »praskala po površini«, kot radi rečemo. V globino, kjer je pravzaprav ležala osnova za mojo »težavo« oz. pravi odgovor na vprašanje kako imeti sebe rad, se nisem spuščala, preprosto zato, ker na to še nisem bila pripravljena. Verjamem namreč, da če bi bila, bi našla ustrezen način, kot sem kasneje tudi ga. Verjamem pa tudi, da je bila moja pripravljenost soočiti se z osnovno težavo rezultat prav tega »praskanja po površini«.

Torej kako imeti sebe rad?

Naj najprej nekaj besed namenim petim enostavnim načinom, s katerimi lahko začne vsak, ne glede na starost, spol ali finančni položaj, na koncu pa bom nekaj besed namenila še šestemu načinu, ki je časovno nekoliko bolj zahteven, a z njim lahko dosežemo trajne spremembe.

  1. Uporaba »ampak povedi«

Najbolj enostaven način je uporaba »ampak povedi« o čemer sem že pisala v enem prejšnjih blogov. Gre preprosto zato, da vsako negativno misel o sebi dopolnimo z besedico ampak, ki ji sledi nekaj pozitivnega.

  1. Moji potenciali in talenti

Drugi, prav tako zelo enostaven način je raziskovanje in razvijanje svojih potencialov in talentov. Vsak izmed nas ima nekaj, v čemer je resnično dober. Opazujmo se ali povprašajmo dobre prijatelje katere talente prepoznajo v nas. Bodimo hvaležni zanje in iščimo možnosti, da jih še dodatno razvijemo in uporabimo v korist drugih in sebe.

  1. Hvaležnost

Naredimo seznam fizičnih karakteristik in osebnih lastnosti, ki jih pri sebi cenimo. Vzemimo si večkrat nekaj minut, preletimo ta seznam in si dovolimo, da nas ob tem preplavi hvaležnost za to, kar pri sebi lahko cenimo. Prepričana sem, da zmoremo najti kar nekaj stvari, za pomoč pa tudi tokrat lahko prosimo dobre prijatelje.

  1. Odpuščanje

Tehnika Ho’oponopono, avtor katere je psihiater dr. Hew Len, je čudovit način odpuščanja sebi in drugim. Sestavlja jo izgovarjanje 4 preprostih stavkov: »Oprosti.«, »Prosim, odpusti mi.«, »Hvala.«, »Rad oz. rada te imam.«, ki jih izgovarjamo naglas ali le v mislih. Izberite si tih in miren prostor in si s sliko sebe v mislih ponovite omenjene stavke. Ohranjajte vrstni red, lahko pa kakšen stavek ponovite večkrat preden nadaljujete na naslednjega, če boste začutili, da je to tisto, kar potrebujete.

  1. Afirmacije

Pogosto slišana je afirmacija rada se imam in se cenim. To je tudi afirmacija, ki sem jo na poti razvijanja ljubezni do sebe želela uporabiti jaz. A že sama misel na to, da bi jo izgovorila, je v meni povzročila hud odpor, imela sem občutek, da celo moje telo kriči, da lažem sama sebi. Afirmacija mi nikakor ni šla z jezika, ko pa sem pomislila nanjo, sem v trebuhu začutila neprijeten občutek tope bolečine. Telo mi je nakazovalo, da to ni bila prava afirmacija zame. Ko sem jo spremenila v afirmacijo sem v procesu tega, da razvijem ljubezniv in spoštljiv odnos do sebe, je bila situacija popolnoma drugačna. Ob izgovorjavi so me preplavili topli in prijetni občutki, čutila sem, da je to nekaj, v kar verjamem, nekaj, kar je resnično. Zato, ko boste izbirali afirmacijo zase, bodite pozorni na notranje občutke, ki vas preplavijo ob njeni izgovorjavi. Sama sem na ta način postopno prišla tako daleč, da sem začela verjeti tudi v afirmacijo rada se imam in se cenim.

A ta postopno se ni zgodil sam po sebi, temveč je bil v veliki meri tudi posledica tega, da sem bila pripravljena iti v globino in odpraviti težavo tam, kjer je pravzaprav nastala. V jedru nje sta bili namreč globoko zakoreninjeni prepričanj, da takšna kot sem, nisem vredna ljubezni, ter da ne jaz, ne moje potrebe niso pomembne.

  1. Prepoznavanje in sprememba prepričanj

Prepričanja so nekaj, kar imamo vsi, brez izjeme, ne le o drugih, temveč tudi o sebi. Obstajajo takšna, ki jih z lahkoto prepoznamo npr. nisem talent za jezike ali matematiko in obstajajo takšna, ki jih pri sebi težje prepoznamo. Prav ta so običajno tista, ki nam povzročajo največ težav. In med njimi sta tudi prepričanji, da takšni kot smo, nismo vredni ljubezni in da mi in naše potrebe nismo pomembni. Prvi korak do spremembe prepričanj je torej, da jih prepoznamo. Ko smo to storili, v prepričanje poskušamo malce podvomiti. Vprašajmo se ali je resnično, ali pa ni morda le plod naše domišljije in iščimo primere in izkušnje iz preteklosti, v katerih se izbrano prepričanje ni izkazalo kot resnično. Sledi še zadnji korak, v katerem opuščamo vsa neuporabna čustva, ki nas vežejo na preteklost v povezavi z izbranim prepričanjem. Ko vsa neuporabna čustva učinkovito opustimo, se bo kreiranje novega prepričanja zgodilo praktično samo od sebe.

Več o načinih za opuščanje neuporabnih čustev pa preberite v naslednjem blogu.

Z ljubeznijo. ♥

Petra

 

5 korakov do opustitve negativnih misli

Negativne misli, tiste, ki naše dneve polnijo s skrbmi, dvomi, jezo, žalostjo in razočaranjem, so dobro znane vsem. Predvsem, ko govorimo o skrbeh, sem prepričana, da bi bila konkurenca za naslov svetovnega prvaka izredno močna.

Čeprav se zdi, da so negativne misli neizogiben del našega vsakdana, pa obstaja nekaj korakov s katerimi jih postopno lahko opustimo.

  1. korak: Izogibajte se dejavnikov, ki jih dojemate kot stresne

Ste že kdaj pri sebi prepoznali tako imenovane sprožilce negativnih misli. Morda je to gledanje poročil, branje dnevnega časopisja, klepet s prijateljem ali prijateljico, ki v vsaki situaciji najde nekaj slabega in se stalno pritožuje. V življenju je vsekakor obilica situacij, ob katerih se zdi, da negativne misli kar same privrejo na plan, pa vendar se marsikateri izmed njih lahko izognemo. Dobro se je zavedati, da je negativnost zelo nalezljiva ter da se tako kot sreča ne le sešteva, temveč množi. Zato se, kadar le lahko, izognite situacijam, ki jih prepoznate kot sprožilce.

  1. korak: Ozavestite negativne misli

Namenite nekaj dni analizi svojih misli. Lahko si določite del dneva, ko boste zavestno opazovali svoje misli ali pa si namenite nekaj minut samote in zapisujte misli, ki vam rojijo po glavi. Bodite pozorni tako na tiste, ki vas podpirajo, kot tudi na tiste, ki vas ne. Na ta način boste ozavestili negativne misli, ki se jih pogosto sploh ne zavedamo več, saj so postale del nas oz. del naše identitete. Ozaveščanje negativnih misli nam omogoča, da spoznamo, da niso avtomatične, temveč smo se nanje le navadili, kar pa pomeni, da imamo moč, da se jih tudi odvadimo.

  1. korak: Magična beseda – ampak

Negativnim mislim dodajte magično besedo – ampak. Npr. v tem poročilu manjka kakšna vejica, ampak vsebinsko sem ga pa res dobro pripravila, ali ta juha je res preslana, ampak glede na to, da sem jo pripravila prvič, mislim, da mi je kar dobro uspela, ali sodelavka mi je res na grd način vrgla poleno pod noge, ampak vsaj ostali sodelavci so takšni, da se z njimi dobro razumem ali spet sem se zredila, ampak imam pa še vedno čudovite zelene oči in dolge rjave kodre. Večkrat ko negativnim mislim dodamo tudi kaj pozitivnega, hitreje bo to postalo naša nova navada in svet ne bo več videti le črn. Kreiranje spodbudnega in prijaznega notranjega dialoga nam bo pomagalo, da bomo postopno negativne misli nadomestili z bolj optimističnimi.

  1. korak: Vadite prijaznost in optimističnost

»Optimist vidi vrtnico in ne trnja, pesimist strmi v trnje, ne da bi se opazil vrtnico«, pravi Kahlil Gibran. V življenju vsakega izmed nas je obilica blagoslovov v obliki oseb, izkušenj in materialnih dobrin. Ali jih bomo opazili ali ne je odvisno le od nas. Vsi imamo številne kvalitete v obliki znanj, izkušenj, osebnostnih lastnosti in vizualnih karakteristik, ki jih pri sebi lahko cenimo. Ali jih bomo ali ne, je prav tako odvisno le od nas. V življenju smo doživeli že veliko lepih izkušenj in prijetnih presenečenj. Le mi smo tisti, ki se lahko odločimo, da se bomo osredotočili nanje in ne na kaj drugega.

  1. korak: Bodite potrpežljivi

Negativne misli so naš spremljevalec že od rojstva. Poslušali smo jih (in jih pogosto še) pri starših in sorodnikih, pri prijateljih in vrstnikih, v šoli, v službi, ob gledanju poročil, filmov in nadaljevank, beremo jih v knjigah, časopisih in na socialnih omrežjih. Svet je pravzaprav prežet z negativnostjo in negotovostjo, zato je za spremembo potreben čas in seveda potrpežljivosti.

Z ljubeznijo. ♥

Petra

3 miti o notranjem miru

Notranji mir je tista skrivnostna stvar, za katero smo že vsi slišali. Skoraj enako kot Nessie, pošast iz jezera Loch ness. Veliko je bilo govora o njej, a redki so jo videli. Z notranjim mirom je podobno – veliko je govor o njem, a le redki so ga že izkusili, še redkejši so tisti, ki so se naučili, kako notranji mir vključiti v svoj vsakdan.

Tako kot o vseh skrivnostnih stvareh, tudi o notranjem miru kroži nekaj mitov. Preverite ali v katerega izmed njih verjamete tudi vi.

Mit št. 1: Obstajata pravi čas in pravi kraj, da pridem v stik z notranjim mirom

Nekateri verjamejo, da obstajata le en pravi čas in kraj, ki bosta čudežno omogočila, da bomo stopili v stik z notranjim mirom. Običajno sta ta pravi čas in kraj povezana s tem, da bo vse v življenju potekalo natanko tako, kot smo si zamislili mi in posledično v našem življenju ne bo nobenih težav, stisk ali frustracij. Res je, v primeru, da bi bilo tako in bi življenje potekalo popolnoma po naših željah, bi prav gotovo lahko občutili notranjo mirnost, a vendar pričakovanje, da bo življenje vedno teklo le v skladu z našimi željami ni realno. Zato verjeli ali ne, vsak čas in vsak kraj sta prava, da stopimo v stik z notranjim mirom, le pravi način moramo najti. Življenje nam na pot prinaša takšne in drugačne izzive, ki nam omogočajo rast, od nas pa je odvisno kako bomo gledali nanje. Če ponotranjimo prepričanje, da je vsaka izkušnja za nekaj dobra, da je tam zato, da nas nekaj nauči, da nam omogoči priti tja, kamor si želimo, tudi če na prvi pogled ne daje takšnega vtisa, potem bo notranji mir resnično lahko postal del našega vsakdana. Takrat bomo lahko rekli, da smo našli pravi čas in pravi kraj, da pridemo v stik z njim.

Mit št. 2: Notranji mir lahko dosežem le, ko bom imel dovolj denarja in materialnih dobrin

Denar in materialne dobrine marsikdo enači z občutkom varnosti, z občutkom, da je zanj in za njegovo bližnje poskrbljeno, z zaupanjem, da bo vse v redu in da bo lahko ne le preživel, temveč v svojem življenju celo užival. Prav takšna pa je tudi definicija notranjega miru marsikaterega posameznika – notranji mir je občutek varnosti, občutek, da je in bo vse v redu in dobro, zaupanje, da je in bo vedno za vse poskrbljeno. Zato ne preseneča, da denar enačimo z notranjim mirom. Pa vendar je med njima bistvena razlika – prvi izhaja iz zunanjega sveta, drugi iz notranjega, prvi je posledica zunanjih dejavnikov, drugi je rezultat naše notranjosti. Če bomo globoko v sebi gojili strah pred pomanjkanjem nam še tako velika količina denarja ne bo zadostovala, da bi prišli v stik z notranjim mirom. Če smo po naravi nezaupljivi, prav tako ne, saj bomo verjeli, da vsak le čaka na to, kako si bo prisvojil delček našega imetja in še bi lahko naštevala. Namreč naša prepričanja so tista, ki prinašajo notranji mir in ne denar ali materialne dobrine same po sebi.

Mit št. 3: Notranji mir je v današnjem času nemogoče doseči

Marsikdo verjame, da je v današnjem času notranji mir nemogoče doseči. Vsaj ko govorimo o zahodnem svetu, o vseh obveznostih in splošnem hitrem tempu življenja, ki daje občutek, da čas resnično beži. Številne hitre in nenadne spremembe s seboj nosijo izzive in že pregovorno velja, da spremembe in notranji mir nekako ne gredo ravno z roko v roki. Zdi se torej, da je notranji mir nemogoče doseči, razen, če se odločimo in gremo nekam stran, nekam v osamo, kjer nas ne bodo stalno zasipali z vsemi negativnimi novicami, kjer telefoni ne bodo stalno zvonili in v elektronski predal ne bodo prihajala vsak dan nova in nova sporočila; nekam, kjer se bomo lahko »odklopili« in pozabili na vse obveznosti in skrbi vsakdana. Bilo bi lepo, mar ne? A kaj, ko bi nam vse te obveznosti in skrbi sledile. Sledile bi nam v naših mislih. Zunanjega sveta ne moremo preprosto odklopiti, če ne naredimo najprej notranjega odklopa. Da bi lahko naredili to, pa pravzaprav ni pomembno kje in kdaj živimo, temveč kako dojemamo svoje življenje in vse kar nam to ponuja. Tudi osamitev nam ne bo koristila, če prej ne umirimo svojih misli. Ravno nasprotno, nudila bo idealen prostor, da pridejo na plano tudi vse tiste misli in skrbi, o katerih v hitrem tempu vsakdana niti nimamo časa razmišljati. Notranji mir namreč ni rezultat počasnega tempa življenja, temveč umiritve uma.

Korak za korakom notranji mir lahko dosežemo prav tu kjer smo danes. Z 21 preprostimi koraki, predstavljenimi v spletnem programu 21 dnevno popotovanje do notranjega miru, vam bo to zagotovo uspelo. Povabite notranji mir v svoje življenje že danes. Začnemo že 15. maja.

Z ljubeznijo. ♥

Petra

Namigi za notranji mir

8 namigov, ki vam bodo pomagali, da se boste ponovno povezali z notranjim mirom in se naučili kako ta stik ohraniti v vsaki situaciji.

1. namig za notranji mir:

2. namig za notranji mir:

3. namig za notranji mir:

Popotovanje do notranjega miru - namig 3

4. namig za notranji mir:

Popotovanje do notranjega miru - namig 4

5. namig za notranji mir:

Popotovanje do notranjega miru - namig 5

6. namig za notranji mir:

Popotovanje do notranjega miru - namig 6

7. namig za notranji mir:

Popotovanje do notranjega miru - namig 7

8. namig za notranji mir:

Popotovanje do notranjega miru - namig 8

Kdo je najpomembnejša oseba v vašem življenju?

Redko kdo bo na zgornje vprašanje odgovoril z »jaz«, še redkejši so tisti, ki bodo ob tem občutil notranje zadovoljstvo in neke vrste ponos. Nekateri bodo z »jaz« odgovorili tako čisto tiho, nekoliko sramežljivo in se ob tem spraševali ali je prav, da so tako odgovorili, drugi bodo na to vprašanje odgovorili z »jaz«, a ob tem občutili hude občutke krivde, tretjim pa se zdi popolnoma nesprejemljivo, da bi odgovorili tako.

Kako tudi ne, ko pa v naši družbi že pregovorno velja, da je postaviti sebe na prvo mesto egoistično dejanje, egoisti pa so slabe osebe, ki jim je mar le zase in za nikogar drugega. In nihče izmed nas si ne želi biti slaba oseba. Postaviti sebe na prvo mesto torej ne paše v kontekst tega, kdo si želimo biti.

Mnogo let sem v to verjela tudi jaz. Zdelo se mi je pomembno postaviti druge v ospredje, slediti njihovim željam in zadostiti njihovim potrebam, sebe pa nekako pustiti v ozadju. A težava pri vsem tem je, da se človek nekega lepega dne zbudi in ne ve ne kdo je, ne kam si želi iti. Ugotovi, da je pozabil nase, da ni poslušal svojih želja in potreb in se začne spraševati kaj sedaj. Odgovor je hudičevo težko najti, saj vajen drugačnega načina življenja niti ne zna prepoznati svojih potreb in želja, ko pa te le najde, kaj kmalu ugotovi, da so »njegove« želje pravzaprav želje, ki niso njegove, temveč postavljene s strani družbe, družine in prijateljev.

In čeprav pridejo dnevi, ko intuitivno čuti, da bi moral narediti nekaj zase in ima celo ideje kaj, ideje, ki so pospremljene s prijetnimi občutki, z entuziazmom, s pozitivno energijo in z notranjim mirom, jih kaj hitro zamenja misel: »Ne, tega si v tem trenutku ne morem privoščiti. Poskrbeti moram za to, ono, tretje.«

In medtem ko skrbi za to, ono in tretje življenje teče dalje. Dnevi prerastejo v tedne, tedni v mesece, meseci v leta, on pa še vedno na prvo mesto postavlja vse drugo le sebe ne. Ker še ni pravi čas. In v tem procesu ne opazi kako počasi postaja vedno bolj nezadovoljen in razdražen, kako mu gredo vedno bolj na živce ljudje, ki so mu bili nekoč blizu in kako v njem počasi, a vztrajno naraščata nemir in utrujenost. A to ni tista običajna utrujenost, ki mine z dobrim spancem, temveč utrujenost od življenja.

Ob vsem tem se vsake toliko vpraša, ali je to res vse kar naj bi imel od življenja, ugotavlja kam v vsej tej celotni zgodi spada sam in iz dneva v dan živi z mislijo »kako pregurati še en naporen dan.«

Bi si želeli biti v okolju s to osebo? Z osebo, ki je naveličana življenja, ki je nezadovoljna s seboj in celim svetom in je zaradi svoje utrujenosti stalno razdražena? Si želite družbe takšnih ljudi? Mislim, da je ni osebe, ki bi odgovorila pritrdilno. A vendar je prav to tisto, kar pogosto ponujamo svojim bližnjim, ne da bi se tega sploh zavedali. Smo v takšnem stanju res lahko dober starš, partner, prijatelj ali sodelavec ali pa morda le lahko damo več, kadar nas prežemata notranje zadovoljstvo in notranji mir?

Kadar so naše srčne želje predolgo neuslišane, sta notranje zadovoljstvo in notranji mir vedno manj prisotna. 

Vsak zase vemo kaj potrebujemo zato, da ponovno pridemo v stik s seboj, s svojim zadovoljstvom in  notranjo mirnostjo in prav je, da si to tudi damo. Oz. če še ne vemo, kaj je tisto, kar nam povrne stik s seboj, je prav, da se to naučimo poiskati. Kadar so namreč naše srčne želje predolgo neuslišane, se v nas začneta kopičiti nemir in nezadovoljstvo. Oboje običajno pripišemo stresu našega vsakdana ali neustreznemu vedenju ljudi okoli nas, a ne eno ne drugo nima nobene veze z naraščajočim nemirom. Kar spomnite se trenutka v svojem življenju, ko ste imeli občutek, da je vse tako kot mora biti, ko ste občutili notranje zadovoljstvo, ko ste bili mirni in v harmoniji s seboj in svetom, takrat vas situacije v katerih bi običajno doživeli mini izbruh, niti malo niso spravile iz tira. Kadar občutimo notranje zadovoljstvo in notranji mir, nam zunanji nemir in kaos ne prideta tako hitro do živega. In šele takrat lahko ljudem okrog nas damo največ. Je potemtakem res tako zelo egoistično postaviti sebe na prvo mesto?

Z ljubeznijo. ♥

Petra

5 idej za lepši dan

Ideje za lepši dan – ogromno jih je. In dobra novica je ta, da za to, da kakšno spravimo v realnost, ne potrebujemo ure in ure, temveč le nekaj sekund ali minut. Učinek pa bo več kot fantastičen. 

Zato predstavljam ideje za lepši dan – ne eno, temveč kar pet njih, na vas pa je, da si izberite svojo ali svoje.

  1. Smejte se

Spomnite se hecnega pripetljaja iz vašega življenje. Lahko je to dogodek, ki se vam je zgodil v družbi prijateljev, nekaj, kar vam je rekel vaš partner ali otrok, hecen dogodek, ki se je zgodil v družbi sodelavcev ali nekaj kar ste naredili ali rekli vi sami. Tudi svojim napakam se je dovoljeno smejati. Poglejte fotografije iz preteklosti, posnetke iz vaših dopustov – prepričana sem, da boste našli kakšnega ob katerem se boste nasmejali. Če imate domače živali ali majhne otroke vam pripetljajev, ob katerih se lahko iz srca nasmejete gotovo ne manjka. Za vse ostale pa obstaja Youtube, kjer hecnim posnetkom ni ne konca ne kraja.

  1. Naredite dobro delo

Narediti dobro delo je eden od najbolj enostavnih načinov, kako sebi (in drugim) polepšate dan. Podarite čas nekomu, ki je osamljen, pohvalite vašega partnerja, otroka, prijateljico ali sodelavca, dajte prednost nekomu na cesti, ustavite pred prehodom za pešce, podarite evro ali dva društvu, ki se zavzema za nekaj, kar tudi vam veliko pomeni, povabite prijateljico na kosilo, ponudite pomoč nekomu, ki jo potrebuje, odstopite sedež na vlaku ali avtobusu starejši osebi, podarite nasmeh osebi, ki ga potrebuje, podarite oblačila, obutev, igrače ali gospodinjske pripomočke, ki jih ne potrebujete več, ponudite hrano brezdomcu, poberite odpadlo vrečko ali plastenko, ki leži ob gozdni poti, po kateri se sprehajate … Idej je nešteto.

  1. Bodite hvaležni

Namenite 2 minuti dnevno pregledu vašega življenja in se zahvalite za vse kar imate. Milijoni ljudi nimajo privilegija številnih dobrin, ki so marsikomu samoumevne. Milijoni ljudi nimajo pitne vode in rednih dnevnih obrokov, nimajo dostopa do elektrike ali možnosti uporabe vseh gospodinjskih pripomočkov, ki nam olajšajo življenje. Milijoni ljudi nimajo možnosti šolanja, izposoje knjig v knjižnicah, dostopa do številnih brezplačnih informacij preko interneta. Milijoni ljudi nimajo privilegija bivanja v čisti in neokrnjeni naravi, številni živijo na vojnih območjih, kjer se vsakodnevno bojijo za svoja življenja in življenja bližnjih. Milijone ljudi pestijo hude zdravstvene težave in nimajo dostopa do ustrezne zdravstvene nege. Milijoni otrok nimajo možnosti za brezskrbno otroštvo saj morajo sami poskrbeti za svoje preživetje. Milijoni so osamljeni. Katere privilegije imate vi? Kateri so tisti blagoslovi, ki so že del vašega življenja? Ko se zavemo, kaj vse imamo, dan v trenutku postane lepši.

  1. Poslušajte glasbo

Vsi imamo kakšno pesem, ki nas spravi v dobro voljo. Morda zato, ker nas spomni na ljube osebe, na najbolj nore počitnice, na prvo ljubezen ali pa sta nam preprosto všeč besedilo in ritem glasbe. Zavrtite si to pesem, pojte zraven na ves glas in plešite, če vam prija tudi to. Prepustite se zvoku melodije in samo uživajte.

  1. Bodite malo nori

Ne jemljite življenja preveč resno in si dovolite biti včasih malo nori. Objemite drevo, skačite po lužah, mečite kamenčke v reko, lezite na travnik in opazujte nebo, pobarvajte pobarvanko, skačite gumitvist, pojdite se skrivalnice, namočite nogi v morje ali jezero tudi če voda ni topla, delajte potičke in gradove iz mivke, pustite naj vam veter skuštra lase, pojdite na sprehod v dežju brez dežnika, privoščite si okusno sladico še pred kosilom, pogovarjajte se z rastlinami in živalmi …. Skratka, pustite svoji otroški igrivosti na plan in se ne obremenjujte s tem, kaj si bodo ob tem mislili drugi.

Z ljubeznijo. ♥

Petra