Vse, kar morate vedeti, da boste lahko izbrali pravega psihoterapevta

Kako vedeti, da je nekdo pravi psihoterapevt za nas? Pravega psihoterapevta zase izberemo tako, da poiščemo nekoga z izkušnjami na področju, ki ga želimo v terapiji nasloviti. To nam lahko nekoliko olajša odločitev, ki pa je za marsikoga še vedno zelo težka. Ne le, ker je odločitev za psihoterapijo v Sloveniji še vedno nekoliko povezano s predsodki, temveč tudi zaradi velikega števila psihoterapevtov, svetovalcev in drugih terapevtov. H komu sploh iti? Poleg že omenjenih izkušenj na določenem področju, na našo odločitev vpliva tudi lokacija psihoterapevta. Običajno izbiramo med tistimi, ki delujejo v kraju iz katerega prihajamo, sodobna tehnologija pa nam omogoča, da se odločimo tudi ali želimo k nekomu, ki psihoterapijo izvaja osebno ali preko spleta.

S katerim področjem se ukvarja psihoterapevt?

Različni psihoterapevti se ukvarjajo z različnimi področji oz. težavami. Nekateri so specializirani za področje partnerskih odnosov, drugi za odvisnosti, tretji za različne duševne motnje. Nekateri se večji del svoje profesionalne poti ukvarjajo z otroki in mladostnimi, drugi z odraslimi. Nekateri imajo več izkušenj pri delu z osebami, ki potrebujejo podporo pri žalovanju, drugi s tistimi, ki želijo doseči konkreten življenjski cilj. Pomembno je, da najdete takšnega, ki ima izkušnje na področju, ki ga želite v terapiji nasloviti.

Komu lahko zaupamo svoje najgloblje občutke?

S psihoterapevtom pogosto govorimo o svojih najglobljih občutkih, o stvareh, ki jih morda ne delimo z nikomer. Zato je zelo pomembno, da se ob njem počutimo sproščeno. In tu pri marsikom igrata pomembno vlogo tudi starost in spol psihoterapevta.

Starost

Odvisno od naših želja in težave, s katero se soočamo, lahko poiščemo psihoterapevta, ki je mlajši, starejši ali enake starosti, kot mi. Če se želimo pogovoriti o vzgoji otrok, imamo morda občutek, da bomo o tem lažje spregovorili z nekom enake starosti. Če se želimo pogovoriti o odnosih z ostarelimi starši, bomo modra presodili, da bi se na tem področju lažje povezali s starejšim psihoterapevtom.

Spol

O nekaterih temah se morda želimo pogovarjati le s psihoterapevtom istega spola, o drugih morda le s psihoterapevtom nasprotnega spola. Ženskam, ki se soočajo s poporodno depresijo se morda zdi, da bo njihovo stisko lažje razumela ženska. Moški, ki se soočajo s stiskami na področju spolnosti, se bodo morda lažje zaupali moškemu. Čeprav to ni pravilo, pa imamo do tega imamo seveda vso pravico. Prav je, da si ob izbiri psihoterapevta odgovorimo na vprašanje ali bi se lahko o svoji težavi enako sproščeno pogovarjali tako s psihoterapevtom moškega kot ženskega spola.

Ustrezna psihoterapevtska usposobljenost

Pravica vsakega klienta je, da preveri ustrezno usposobljenost izbranega psihoterapevta. Nekateri imajo že na svojih spletnih straneh zapisano ali so specializanti psihoterapije ali pa certificirani psihoterapevti. Seznam certificiranih psihoterapevtov lahko najdete tudi na spletni strani Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Na spletnih straneh posameznikov boste našli tudi predstavitev njihove psihoterapevtske usmeritve, število let delovnih izkušenj na področju psihoterapije in področje dela. Marsikdo ima navedena tudi dodatna izpopolnjevanja, pridobljene certifikate, članstvo v psihoterapevtskih organizacijah ipd. V primeru, da teh informacij ne najdete na spletu, izbranega psihoterapevta lahko o tem tudi povprašate, še preden se odločite za prvo srečanje.

Odnos med klientom in psihoterapevtom

Glavna sestavina, ki prispeva k rezultatom psihoterapije je prav odnos med klientom in psihoterapevtom. Raziskave (Research summary on the therapeutic relationship and psychotherapy outcome) kažejo, da je celo bolj prispeva k rezultatom kot psihoterapevtske tehnike, ki jih uporablja izbrani psihoterapevt. Zato je resnično pomembno, da pri izbiri psihoterapevta poslušamo tudi sebe, svoje občutke, svojo intuicijo. Če se ob nekom ne počutimo dobro, imamo občutek, da se mu ne bi mogli zaupati in z njim deliti svoje misli in občutja, to ni prav psihoterapevt za nas.

Raziskovanju ali se ob psihoterapevtu počutimo dovolj varno in sproščeno, da bi lahko nadaljevali sodelovanje je običajno namenjeno prvo srečanje. Lahko pa se zgodi, da bomo to prepoznali že tekom dogovarjanja za prvo srečanje. Vsekakor poslušajmo in sledimo svojim občutkom.

Psihoterapevtski pristopi

Obstaja več psihoterapevtskih pristopov: humanistično-eksistencialna psihoterapija, analitična psihoterapija, kognitivno-vedenjska psihoterapija, sistemska psihoterapija. Vsak do pristopov se deli na več šol oz. smeri.

Humanistično-eksistencialna psihoterapija

Temelj humanistično-eksistencialne psihoterapije je teza, da si vsak posameznik s svojo svobodno voljo izbira življenjske izkušnje. V tem pogledu je tako vsak odgovoren za svoje lastno delovanje, svoj osebni  razvoj in samouresničitev. V procesu psihoterapije se psihoterapevt in klient osredotočata na opolnomočenje klienta, da prevzame odgovornost za svoje izbire. Najbolj znane smeri humanistično-eksistencialne psihoterapije so realitetna terapija, gestalt terapija, transakcijska analiza, logoterapija.

Analitična psihoterapija

Temelj analitične psihoterapije so spoznanja Sigmunda Freuda, da naše ravnanje in doživljanje v veliki meri vodi nezaveden del naše osebnosti. V procesu psihoterapije klient ozavešča nezavedni del svoje osebnosti ter prepoznava in spreminjanja vzroke za svoje stiske. Najbolj znane smeri analitične psihoterapije so razvojna analitična psihoterapija, klasična psihoanaliza, Jungovska psihoanaliza, interpersonalna psihoterapija.

Kognitivno-vedenjska psihoterapija

Temelj kognitivno-vedenjske psihoterapije je teza, da posameznikove misli vplivajo na njegova čustva in vedenja. V procesu psihoterapije klient spoznava kako s svojimi mislimi in vedenji vpliva na pojav telesnih in/ali duševnih simptomov. Uči se različnih tehnik, s katerimi skuša vplivati na spreminjanje svojih prepričanj, misli in vedenj ter obvladovati simptome. Najbolj znane smeri kognitivno-vedenjske psihoterapije so kognitivno-vedenjska terapija, kognitivna terapija, vedenjska terapija, racionalno-vedenjska terapija.

Sistemska psihoterapija

Temelj sistemske psihoterapije je spoznanje, da vsak sistem (partnerska zveza, družina) predstavlja mrežo odnosov med člani sistema. Člani so med seboj neločljivo povezani in vplivajo drug na drugega. Težava ali motnja posameznega člana nakazuje na neravnovesje v sistemu in vse, kar izkuša en član sistema, vpliva tudi na ostale. V procesu psihoterapije klient prepoznava svojo vlogo znotraj sistema in jo spreminja. Najbolj znane smeri sistemske psihoterapije so sistemska družinska psihoterapija, relacijska terapija, partnerka terapija.

Če se želite naročiti na psihoterapijo, mi lahko pišete na petra@mestoznanja.si ali me kontaktirate preko kontaktnega obrazca.

Viri:

1. Research summary on the therapeutic relationship and psychotherapy outcome. Psychotherapy: Theory, Research, Practice, Training, 38(4), 357–361. Lambert, M. J., & Barley, D. E. (2001).