V prispevku lahko najdete odgovore na vprašanja:
- Kako naj vem, kdaj potrebujem psihoterapevtsko pomoč?
- Ali psihoterapija deluje?
- Naj grem na pogovor k psihoterapevtu ali k prijatelju?
- Glavna razlika med psihoterapijo in pogovorom s prijateljem
- Kako izbrati pravega psihoterapevta?
- Zakaj na psihoterapijo k psihoterapevtki realitetne terapije Petri Cvek?
- Cena psihoterapije
Psihoterapija je proces, s katerim posamezniki odpravijo ali omilijo duševne težave, ozavestijo in spremenijo svoja temeljna prepričanja ter moteča vedenja. Cilj psihoterapije je izboljšati počutje, ozavestiti klientovo delovanje in ga opolnomočiti za prevzemanje odgovornosti za svoje življenje. Psihoterapija je proces, ki poteka med psihoterapevtom in klientom. Vključuje različne psihoterapevtske metode.
Kako naj vem, kdaj potrebujem psihoterapevtsko pomoč?
Psihoterapevtko pomoč potrebujemo, ko je stiska, v kateri smo se znašli, tako močna, da se z njo ne znamo ali ne zmoremo učinkovito soočiti sami. Pri tem lahko govorimo o stiskah, ki jih znamo jasno opredeliti. To so na primer depresija, tesnoba (anksioznost), panični napadi, občutki nemoči ipd. Lahko govorimo tudi o stiskah, ki jih ne znamo definirati. Čutimo, da nekaj ni v redu, ne vemo pa, kaj je to.
Psihoterapevtsko pomoč lahko poiščemo, tudi kadar se želimo soočiti z izzivi na osebnem področju. To so na primer boljši partnerski odnosi, drugi medosebni odnosi, krepitev samozavesti, soočenje z raznimi strahovi, žalovanje ipd., pa tudi kadar se želimo soočiti z dlje časa trajajočim stresom. Praviloma velja, da je pomoč smiselno poiskati čim prej, ko stisko prepoznamo. Več o tem, kdaj je smiselno poiskati psihoterapevtsko pomoč, lahko preberete v zapisu Kdaj poiskati psihoterapevtsko pomoč.
Ali psihoterapija deluje?
Moja izkušnja je, da psihoterapija deluje. Ali bo v njej posameznik prepoznal koristi zase, pa je odvisno od njega in stiske, s katero se sooča. V vsakem primeru pa velja, da lahko to, ali deluje, klienti izvedo, le če se v psihoterapijo vključijo. Po vsakem srečanju lahko sami ali pa s psihoterapevtom naredijo samopresojo in se pogovorijo o rezultatih. Ti so lahko različni – od olajšanja, da se lahko z nekom pogovorijo o svoji stiski, upanja in zaupanja, da se lahko uspešno soočijo s svojo stisko, pa vse do širjenja svojega pogleda na stisko, ozaveščanja ter spreminjanja svojega mišljenja in delovanja. Smiselno je, da klient skozi celoten psihoterapevtski proces preverja, ali se ob terapevtu počuti sprejetega, varnega, ali se osredotočata na stisko, s katero se želi soočiti ipd.
Naj grem na pogovor k psihoterapevtu ali prijatelju?
Velikokrat slišim, da je psihoterapija le pogovarjanje in da se je ceneje pogovarjati s prijateljem kot pa s psihoterapevtom. Res je tudi, da to običajno slišim od ljudi, ki s psihoterapijo nimajo izkušenj. Psihoterapija ni enaka običajnemu pogovoru, ki ga imamo s prijateljem, temveč je to pogovor z nekom, ki je strokovnjak na svojem področju. Ker s klientom ni čustveno povezan, lažje kot prijatelj nudi okolje, v katerem lahko klient varno izrazi svoje občutke, dileme, stiske. O klientu nima vnaprej oblikovanega mnenja, kot ga imajo prijatelji. Psihoterapevta etični kodeks zavezuje k molčečnosti, medtem ko prijatelja ne. Zato se pogosto zgodi, da klienti psihoterapevtu zaupajo svoje najgloblje občutke, ki jih niso zaupali nikomur drugemu.
Glavna razlika med psihoterapijo in pogovorom s prijateljem
Psihoterapevti so usposobljeni v aktivnem in empatičnem poslušanju, zaradi svojega znanja in izkušenj slišijo stvari, ki jih prijatelji ne. Včasih v šali rečem, da psihoterapevti znamo brati neizrečena sporočila, ki jih prijatelji preslišijo. Psihoterapevt ponuja drugo perspektivo na klientovo situacijo, zrcali klientove besede in vedenja ter z vprašanji in svojimi razmišljanji omogoča okolje, znotraj katerega klienti raziskujejo sami sebe, ozaveščajo svoja prepričanja in pričakovanja ter jih tudi spreminjajo. Prijatelji, ki teh strokovnih znanj nimajo, običajno klientu nudijo tolažbo, podporo ali z njim podelijo svojo podobno izkušnjo in to, kako so se z njo soočili. Vse omenjeno je lahko koristno, nikakor pa ne more nadomestiti psihoterapevtske pomoči. Pomembno je poudariti tudi, da psihoterapevti svoje strokovno znanje nenehno nadgrajujejo, vključeni so tudi v redne supervizije, s čimer skrbijo za svojo strokovnost.
Kako izbrati pravega psihoterapevta?
Pravega psihoterapevta zase izberemo tako, da poiščemo nekoga z izkušnjami na področju, ki ga želimo v psihoterapiji nasloviti. Razmislimo, ali bi se o svoji stiski lahko bolj sproščeno pogovarjali s psihoterapevtom istega ali nasprotnega spola, mlajšim, starejšim psihoterapevtom ali nekom svoje starosti. Velik vpliv na našo odločitev ima tudi lokacija psihoterapevta. Običajno izbiramo med tistimi, ki delujejo v kraju, iz katerega prihajamo, sodobna tehnologija pa nam omogoča, da se odločimo tudi, ali želimo k nekomu, ki psihoterapijo izvaja osebno ali po spletu. Več o tem, kako izbrati pravega psihoterapevta zase, lahko preberete v zapisu Vse, kar morate vedeti, da boste lahko izbrali pravega psihoterapevta zase.
Zakaj na psihoterapijo k psihoterapevtki realitetne terapije Petri Cvek?
Sem univerzitetna diplomirana pedagoginja, smer andragogika, psihoterapevtka realitetne psihoterapije z evropsko diplomo pridobljeno na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo, HSE Coach in NLP Coach Practitioner. HSE coach je oseba, ki dela po metodi Human Software Engineering. NLP Coach Practitioner je oseba, ki pri svojem delu uporablja tehnike nevrolingvističnega programiranja.
Delo po metodi HSE pri svojem delu uporabljam od leta 2018, ko sem pod mentorstvom avtorja metode Toma Stona pridobila certifikat HSE Coach. Metoda je zelo uporabna pri uspešnem soočenju s strahovi, fobijami, depresijo, tesnobo (anksiozostjo), zamerami, jezo, sramom in drugimi občutki in čustvi. Z njeno uporabo si klienti omogočajo spreminjanje zaznav o sebi (podzavestnih omejujočih prepričanj), krepitev samozavesti ipd.
NLP ali nevrolingvistično programiranje pri svojem delu uporabljam od leta 2016, in sicer predvsem za krepitev klientovih notranjih virov moči. To dosežemo s procesom, ki ga imenujemo sidranje in ki ga na nezavedni ravni izvajamo vsi. NLP pri svojem delu uporabljam tudi pri spreminjanju zaznave preteklih dogodkov, ki jih doživljamo kot neprijetne, in pri odpravi treme.
Opravljeno imam tudi Izobraževanje Psihologija travme z metodo Brainspotting (1. in 2. stopnja), ki je potekalo pod vodstvom kliničnega psihologa in psihoterapevta Maria C. Salvadorja. Brainspotting je metoda, ki se uporablja za učinkovito predelavo travmatičnih izkušenj.
Sem članica Društva za Realitetno terapijo Slovenije.
Več o meni lahko preberete na strani O psihoterapevtki.
Cena psihoterapije
Psihoterapija, kot jo izvajam, ima obliko individualne terapije, saj sem pri svojem delu s strankami opazila, da hitreje pridejo do tistih rezultatov, ki si jih zase želijo, če v terapijo vključim tudi različna orodja in tehnike. Individualna terapija tako vključuje psihoterapijo, HSE in NLP tehnike, vizualizacije, meditacije ter druga orodja, ki sem jih v svojem delu s strankami prepoznala kot koristna.
Cena psihoterapije se razlikuje glede na vrsto terapije in trajanje:
Individualna psihoterapija (60 – 75 minut) – 80 EUR
Partnerska psihoterapija (90 min) – 90 EUR
Psihoterapijo lahko izvedemo v živo ali preko spleta. V primeru odpovedi termina mora biti ta izvedena 48 ur pred dogovorjenim terminom, sicer se ura plača.