Prispevki

Kdaj rešiti konflikt – ga rešiti ali ne?

Rešiti ali ne rešiti konflikt – to je zdaj vprašanje. Tako bi se morda glasil znan Hamletov pomislek v katerem od novodobnih Shakespearovih zapisov.

A preden odgovorimo na naslovno vprašanje, raziščimo, kaj konflikt sploh je. Marsikdo ob besedi konflikt pomisli na prepir, kričanje, obtoževanje, na nasilje, sovraštvo, voljo. Zato ji pripiše negativen pomen in se mu na vsak način skuša izogniti. A vendar vse zapisno pravzaprav ni konflikt, temveč le naši načini, na katere skušamo konflikt rešiti, običajno seveda neuspešno.

Konflikt je vsaka situacija, v kateri sta prisotna dva dejavnika: navzkrižje interesov in soodvisnost. Na primer jaz želim zaviti levo, vi pa desno. To je navzkrižje interesov, saj vsak želimo nekaj svojega. Če dodamo temu še soodvisnost, kar pomeni, da lahko zavijem levo, le če na to pristanete tudi vi, in vi lahko zavijete desno, le če na to pristanem tudi jaz, potem smo se znašli v konfliktu. In takrat bomo iskali različne načine, da drug drugega pripravimo do tega, da bi ubral tisto pot, ki se nam zdi prava. Tako boste vi iskali različne načine, da me prepričate v svoj prav in v to, da je treba zaviti desno, jaz pa bom iskala načine, s katerimi bom poskušala doseči, da boste pristali na to, da lahko zavijemo levo.

Za konflikt je značilno tudi to, da v svojem sogovorniku prepoznavamo nekoga, ki nam preprečuje oz. nas ovira pri doseganju svojih ciljev. Če brez vašega privoljenja ne morem zaviti levo, vi pa tega ne daste, vas bom lahko kaj hitro zaznavala kot nekoga, ki me ovira na poti do mojega cilja. In vi boste enako doživljali mene. A vendar se je pomembno zavedati, da ne moj ne vaš osnovni cilj ni onemogočati kogarkoli pri doseganju njegovega cilja, temveč le stremimo k temu, da bi dosegli svoj cilj, za katerega verjamemo, da je dober. Ko sogovornika doživljamo na ta način, je manjša verjetnost, da bomo v njem prepoznali nasprotnika; ugotovili bomo, da smo si zelo podobni. Začeli bomo iskati načine, da konflikt tudi rešimo. Kajti uspešno rešen konflikt prinaša kopico pozitivnih posledic in ob zavedanju teh se prav gotovo ne bomo več spraševali, ali konflikt rešiti ali ne.

Preden nekaj besed namenimo pozitivnim posledicam konflikta, poglejmo, katere nekoliko manj pozitivne posledice prinaša konflikt, ki ga skušamo ignorirati in ga ne rešimo. Prva, ki jo velja omeniti, je kopičenje čustev, ob katerih se ne počutimo prijetno, in dlje ko konflikt skušamo ignorirati, več takšnih čustev bomo občutili. Ta občutja spremljajo tudi misli, v katerih običajno nismo najbolj naklonjeni sogovorniku, s katerim smo v konfliktu, zato se bo intenzivnost čustev le še stopnjevala, s tem pa tudi napetost med sogovornikom in nami.

Več napetosti običajno pomeni tudi manjšo sposobnost učinkovite komunikacije. Razlog za naša občutja, napetost in naraščajoče nezadovoljstvo pripisujemo sogovorniku in izbiramo vedenja, s katerim se od njega oddaljujemo, bodisi v obliki kritiziranja, obtoževanja, pritoževanja ali fizičnega umika ter s tem slabšamo medosebni odnos. Boljše vprašanje kot rešiti ali ne rešiti konflikt je tako vprašanje, ali je zame dober in povezan odnos s to osebo pomemben ali ne in kako s svojim vedenjem k tej povezanosti prispevam.

Prav ohranjanje povezanosti oz. celo krepitev odnosa pa je ena od pozitivnih posledic uspešno rešenega konflikta. V procesu reševanja konflikta ne le bolj spoznamo sebe in svoje delovanje, temveč tudi svojega sogovornika, njegov način razmišljanja in delovanja. Ob pogovoru, ki je nujen del procesa reševanja konflikta, spoznavamo vse, kar se zdi pomembno tako nam kot tudi sogovorniku in s tem povečujemo možnost, da bomo zmogli razumeti sogovornika, se vživeti v njegova občutja in vztrajati v iskanju rešitve, ki bo dobra za oba. Ob tem bomo krepili tako svoje komunikacijske veščine kot prispevali tudi h krepitvi samozavesti, saj se bomo zavedali, da smo kos neizogibnemu delu življenja – konfliktom.

Z ljubeznijo. ♥ kdaj rešiti konflikt kdaj rešiti konflikt kdaj rešiti konflikt
Petra kdaj rešiti konflikt kdaj rešiti konflikt kdaj rešiti konflikt kdaj rešiti konflikt

Kako preprečimo konflikt?

Verjamem sicer, da so konflikti sestavni del našega življenja, verjamem pa tudi, da je marsikaterega možno preprečiti, če le upoštevamo nekaj praktičnih napotkov.

Ti napotki so seveda usmerjeni v nas – govorim torej o tem, da jih v komunikaciji upoštevamo mi, ne le da pričakujemo, naj jih upošteva sogovornik, in mu potem očitamo, da je konflikt nastal zaradi njega, ker jih ni upošteval. »Ja, seveda,« boste rekli, »to je pa ja logično.« Žal se marsikomu ne zdi tako. Poznam primere, ko so ljudje te napotke slišali, se z njimi strinjali, nato pa na naslednjem srečanju povedali, da se ne čudijo več, da imata s partnerjem ali partnerko toliko težav, če pa on oz. ona nikoli ne posluša, ne pohvali itd.

Pa poglejmo, kaj lahko storimo, da zmanjšamo možnost nastanka konfliktov.kako preprečimo konflikt

Skrbimo za učinkovito odprto in iskreno komunikacijo. kako preprečimo konflikt

Odprta in iskrena komunikacija je tista, s katero sporočilo povemo jasno. To pomeni, da se bistvo sporočila ne skriva med vrsticami povedanega in od sogovornika ne pričakujemo, da ga bo uspel razbrati, temveč ga jasno izrazimo. Pomeni tudi, da se zavedamo, da vsa naša sporočila govorijo o nas in našem doživljanju dogodkov, ne pa o sogovorniku, zato je pomembno, da uporabljamo t. i. jaz-stavke. Več o njih in o načelih učinkovite komunikacije pa preberite tu.

Naučimo se aktivno poslušati. kako preprečimo konflikt

Mnogo nesporazumov nastane zato, ker ne poslušamo aktivno. Čeprav je poslušanje nekaj, kar počnemo vsi in se nam zdi, da se tega ni treba učiti, pa pozabljamo, da sogovornika pogosto ne poslušamo z mislijo »slišati ga«, temveč »odgovoriti mu«. In tako smo z mislimi pri tem, kaj bomo povedali mi, ne pa pri tem, kar nam pripoveduje sogovornik. Še toliko bolj je to značilno za situacije, v katerih komuniciramo s sogovornikom, o katerem nimamo ravno najboljšega mnenja. Aktivna komunikacija vključuje 6 elementov in z uporabo že samo nekaterih od njih bomo močno prispevali k boljšemu sporazumevanju in manj nesporazumom.

Naučimo se podati povratne informacije. kako preprečimo konflikt

Neustrezno podana povratna informacija, ki se osredotoča na osebnostne lastnosti posameznika, ne pa na točno določeno vedenje, je pogosto uvod v konflikt. In žal to ni prav redek pojav. Prav tako k nastanku konflikta lahko prispevamo, če povratne informacije ne znamo pravilno sprejeti. Pogosto se zgodi, da sogovornika niti ne poslušamo, temveč začnemo iskati argumente in dokaze, s katerimi ga bomo skušali prepričati, da se moti. Povratna informacija je nujno potreben element dobrih medosebnih odnosov, zato poskrbimo, da jo bomo znali dati pravočasno in pravilno ter jo tako tudi sprejeti.

Razumimo svoje vedenje. kako preprečimo konflikt

Pogosto slišimo koga reči, da so naša vedenja avtomatična, da nekaj naredimo, ne da bi se tega sploh zavedali. To nam včasih služi kot dober izgovor, saj če je neko vedenje avtomatično, potem nad njim nimamo nadzora in tudi če bi ga želela spremeniti, ga ne morem. Čeprav se zdi, da so nekatera naša vedenja avtomatična, pa ni bilo vedno tako. Vzemimo vožnjo avtomobila – zdaj je avtomatična, ne razmišljamo več, kdaj in s kolikšno močjo pritisniti na plin, da nam avto ne bo ugasnil, kdaj prestaviti v višjo prestavo ipd. A vedno ni bilo tako. Vožnja avtomobila je torej naučeno vedenje, vedenje, ki je bilo v začetku zelo zavestno, postopno pa je postalo rutinirano. Enako velja tudi za ostala naša vedenja, tudi tista, ki jih izbiramo ob tem, ko se skušamo izogniti konfliktu, zato je pomembno, da jih ozavestimo. 

Naučimo se upravljati s svojimi čustvi. kako preprečimo konflikt

Neučinkovito ravnanje s svojimi čustvi je dejavnik, ki pogosto prispeva k nastanku in tudi stopnjevanju konflikta. Zato je pomembno, da svoja čustva prepoznamo in razumemo razloge za njihov nastanek. Vedno, kadar krivce za njihov nastanek iščemo v drugih ljudeh, pripravljamo teren za konflikt. Če verjamem, da je čustvo nastalo zaradi nečesa, kar je rekel ali naredil sogovornik, potem seveda od njega pričakujem spremembo vedenja, saj verjamem, da bo s tem izginilo tudi moje čustvo. Če sogovornik spremembe ni pripravljen narediti, se bo konflikt samo še poglobil. Zato je za preprečevanje konfliktov pomembno zavedanje, da razlog za nastanek naših čustev nikoli ni v drugih, temveč vedno izhaja iz nas.

Z ljubeznijo. ♥

Petra kako preprečimo konflikt kako preprečimo konflikt kako preprečimo konflikt kako preprečimo konflikt kako preprečimo konflikt kako preprečimo konflikt

Kako ohraniti partnerski odnos v konfliktnih situacijah?

Imeti prav ali ostati povezan je ključno vprašanje, ki si ga velja zastaviti vedno, ko se v partnerskem odnosu soočamo s konfliktno situacijo.

Prav odgovor nanj bo namreč močno vplival na to, ali bomo v tej situaciji upoštevali načela, ki bodo pripomogla k ohranjanju odnosa tudi v trenutkih, ko ni vse rožnato.

1. Vživljanje v partnerja in upoštevanje njegovih interesov

Za uspešno rešitev nesporazumov je pomembno, da sogovornika razumemo oz. skušamo spoznati tudi njegov zorni kot. To seveda mnogo lažje storimo, če partnerja poslušamo, se zanimamo za njegovo dojemanje celotne situacije in tudi rešitve, ki jih za nastalo situacijo ponudi. Bolj ko bomo razumeli njegovo razmišljanje, lažje se bomo vživeli vanj.

2. Ohranjanje skrbi za dobrobit drugega

Premalo se zavedamo, da je skrb za dobrobit partnerja pravzaprav tudi skrb za lastno dobrobit. Hočemo ali nočemo, partnerjevo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo vpliva tudi na nas in na to, kako se ob njem počutimo.

3. Iskanje skupnih točk

Ne glede na to, kako nasprotujoča so si naša mnenja, vedno lahko najdemo tudi skupne točke. O katerih stvareh, povezanih s konfliktom, se s partnerjem strinjava? Kaj je tisto, kar je najin skupni višji cilj? Pogosto si tu lahko priznamo, da je višji cilj obeh ostati skupaj in se imeti dobro drug ob drugem. Kaj je tisto, kar je v dani situaciji partnerjev višji cilj, kaj je tisto, kar verjame, da bo dobil s tem, ko vztraja pri svojem mnenju, in kaj je naš višji cilj, kaj je tisto, kar mi verjamemo, da bomo pridobili s tem, ko vztrajamo pri svojem? Partner npr. vztraja, da kupimo nov avto, medtem ko jaz mislim, da je to potrata denarja, in želim, da kupimo rabljenega. Kako to, da partner vztraja pri novem avtomobilu? Kaj verjame, da bo z novim avtom pridobil? Več varnosti, zanesljivejši avto, več jamstva, da je vozilo res kakovostno? In kaj verjamem jaz, da bom pridobila z rabljenim avtom? Ravno tako kakovosten in varen izdelek, morda tudi prihranek financ, ki jih bomo lahko namenili čemu drugemu? Ko vemo, kaj je tisto, zaradi česar si nekaj sploh želimo, in najdemo skupno točno oz. cilj, bomo mnogo lažje iskali rešitve, ki bodo sprejemljive za oba.

4. Upoštevanje različnostipartnerski odnos partnerski odnos

Večina ljudi besedi različnost pripisuje negativen pomen, posledično pa v konfliktnih situacijah krivdo za nastali konflikt pripiše prav različnosti oz. partnerju, ki je drugačen kot mi. Ko partnerja in njegovo drugačnost razumemo kot krivca za nastalo situacijo in razmišljamo »če bi le on bil drugačen (oz. takšen, kot si želim jaz)« se bolj kot na iskanje ustrezne rešitve osredotočamo na dokazovanje tega, kdo ima prav in kdo ne. Logično je, da partner o nekaterih stvareh ne razmišlja enako kot mi, ima namreč svoje izkušnje, ki so drugačne od naših, njegova prepričanja in pričakovanja so verjetno drugačna od naših, njegov način delovanja prav tako. Nerealno je pričakovati, da različnosti med partnerjema ne obstajajo. Pomembno je, da se jih zavedamo in se o njih tudi pogovarjamo.

5. Iskanje alternativnih rešitevpartnerski odnos partnerski odnos

V konfliktnih situacijah se pogosto namesto v iskanje rešitev osredotočamo v iskanje podobnih preteklih situacij, ki jih v trenutkih največje jeze partnerju brez kančka slabe vesti očitamo. Da s tem ne pripomoremo ravno k rešitvi problema, verjetno ni treba poudarjati. Če želimo najti ustrezno rešitev, takšno, ki bo sprejemljiva za oba, se moramo k temu tudi zavezati. Pomagamo si lahko tudi tako, da vsak od partnerjev napiše nekaj sprejemljivih rešitev, ki jih nato skupaj pregledava.

6. Premor

Kadar presodimo, da reševanje konflikta pravzaprav ne vodi v rešitev, temveč zaostruje položaj, se je smiselno umakniti in reševanje nadaljevati, ko se strasti nekoliko umirijo. To je lahko čez deset minut, eno uro ali en dan, pomembno pa je, da se k pogovoru o konfliktu vračamo, vse dokler ne najdemo rešitve, ki bo sprejemljiva za oba.

Preberite tudi Kako komunicirati s težavnimi ljudmi?

Z ljubeznijo. ♥ partnerski odnos partnerski odnos

Petra partnerski odnos partnerski odnos partnerski odnos