Pogosta vprašanja o psihoterapiji

 Kaj je psihoterapija?

Psihoterapija je proces, s katerim posamezniki odpravijo ali omilijo duševne težave, ozavestijo in spremenijo svoja temeljna prepričanja ter moteča vedenja. Cilj psihoterapije je izboljšati počutje, ozavestiti klientovo delovanje in ga opolnomočiti za prevzemanje odgovornosti za svoje življenje. Psihoterapija je proces, ki poteka med psihoterapevtom in klientom. Vključuje različne psihoterapevtske metode.

 Kakšna je razlika med psihoterapevtom, psihologom in psihiatrom?

Glavna razlika med psihoterapevtom, psihologom in psihiatrom je v njihovi izobrazbi, pooblastilih in načinu njihovega dela. Psihoterapevt je zaključil dodiplomski študij družboslovne ali humanistične smeri in nadaljeval izobraževanje na eni od psihoterapevtskih smeri, kar običajno traja 4 ali 5 let. To pomeni, da je psihoterapevt lahko tudi nekdo, ki je po izobrazbi psiholog ali psihiater, ni pa to pravilo. V sklopu študija psihoterapevt opravi prakso in je vključen tudi v proces psihoterapije. Usposobljen je za delo s stiskami, v katerih nam lahko pomoč nudijo tudi psihiatri in psihologi, vendar pa psihoterapevt ne predpisuje zdravil, kar lahko naredi le psihiater ali osebni zdravnik. Prav tako ne nudi svetovanja, kar je domena psihologov.

Psiholog je uspešno zaključil študij psihologije in svoje delo opravlja lahko v zelo različnih okoljih. Velikokrat jih srečamo v vrtcih, šolah, zdravstvu, domovih za ostarele, pa tudi v podjetjih, pogosto na primer v kadrovskih službah. Izvajajo psihometrična testiranja, s katerimi dobijo podatke o osebnostnih lastnostih in kompetencah kandidatov za zaposlitev, o tem, kakšno delovno okolje jim najbolj ustreza ipd. Psiholog, ki po študiju opravi še specializacijo iz klinične psihologije, lahko opravlja tudi delo kliničnega psihologa in postavljanja psihiatrične diagnoze, klinično-psihološko anamnezo, izvaja psihodiagnostična testiranja ipd. Klinični psihologi se torej ukvarjajo z ljudmi, ki imajo duševne in osebnostne motnje, medtem ko psihologi brez specializacije iz klinične psihologije tega ne delajo, lahko pa nudijo psihološko svetovanje npr. v stiskah, s katerimi se soočamo ob pomembnih življenjskih dogodkih, kot so izguba zaposlitve, rojstvo otroka, smrt ljube osebe ali želji po izboljšanju medosebnih odnosov, svoje samopodobe ipd. Psiholog ne more opravljati psihoterapije, razen če ima pridobljeno ustrezno psihoterapevtsko izobrazbo.

Psihiater je zaključil študij na medicinski fakulteti in opravil še petletno specializacijo iz psihiatrije. Med študijem in prakso se je usposobil za zdravljenje duševnih bolezni in osebnostnih motenj, ki jih največkrat zdravi z zdravili, če oceni, da je to potrebno, lahko tudi odredi sprejem v obravnavno v psihiatrično bolnišnico. Ne psiholog ne psihoterapevt tega ne moreta storiti oz. pooblastil za izdajo zdravil ali hospitalizacijo nimata. Psihiatrova osnovna naloga ni nuditi svetovanje in psihoterapevtsko pomoč. To lahko nudijo le tisti, ki imajo za to pridobljeno tudi ustrezno psihoterapevtsko izobrazbo.

 Kaj pomeni, da je nekdo specializant psihoterapije?

Specializant psihoterapije je nekdo, ki izvaja psihoterapijo pod supervizijo. To pomeni, da je izpolnil vse pogoje, ki jih posamezna psihoterapevtska smer zahteva, da lahko izvaja psihoterapijo s klienti pod mentorstvom izbranega supervizorja.

 Kako naj vem, kdaj potrebujem psihoterapevtsko pomoč?

Psihoterapevtsko pomoč potrebujemo, ko je stiska, ki jo doživljamo, tako močna, da se z njo ne znamo ali ne zmoremo učinkovito soočiti sami. Pri tem lahko govorimo o stiskah, ki jih znamo jasno opredeliti. To so na primer depresija, tesnoba, panični napadi, občutki nemoči ipd. Lahko govorimo tudi o stiskah, ki jih ne znamo definirati. Čutimo, da nekaj ni v redu, ne vemo pa, kaj. Psihoterapevtsko pomoč lahko poiščemo, tudi kadar se želimo soočiti z izzivi na osebnem področju. To so na primer boljši partnerski ali drugi medosebni odnosi, krepitev samozavesti, soočenje z raznimi strahovi, žalovanje ipd. Praviloma velja, da je pomoč smiselno poiskati čim prej, ko stisko prepoznamo. Več o tem, kdaj je smiselno poiskati psihoterapevtsko pomoč lahko preberete v zapisu Kdaj na psihoterapijo.

 Zakaj po pomoč k psihoterapevtu in ne k prijatelju?

K psihoterapevtu in ne prijatelju je smiselno iti po pomoč, ker je psihoterapevt usposobljen strokovnjak na področju duševnega zdravja. Poleg znanj, ki jih klientovi prijatelji nimajo, ima zmožnost na klientovo stisko pogledati objektivno. Klientu nudi varno okolje, zaupnost in sprejetost. Pomaga mu, da v varnem okolju razišče svojo stisko in najde rešitve, ki so prave zanj.

 Kako naj vem ali psihoterapija deluje?

Ali psihoterapija deluje, lahko klienti izvedo, le če se vključijo v proces. Po vsakem srečanju lahko sami ali pa s psihoterapevtom naredijo samopresojo in se pogovorijo o rezultatih. Ti so lahko različni – od olajšanja, da se lahko z nekom pogovorijo o svoji stiski, upanja in zaupanja, da se lahko uspešno soočijo s svojo stisko, pa vse do širjenja svojega pogleda na stisko, ozaveščanja ter spreminjanja svojega mišljenja in delovanja. Smiselno je, da klient skozi celotni psihoterapevtski proces preverja, ali se ob terapevtu počuti sprejetega, varnega, ali se osredotočata na stisko, s katero se želi soočiti, ipd.

 Kako izbrati pravega psihoterapevta zase?

Pravega psihoterapevta zase izberemo tako, da poiščemo nekoga z izkušnjami na področju, ki ga želimo v terapiji nasloviti. Odgovorimo si tudi na vprašanje, ali bi se o svoji stiski lahko bolj sproščeno pogovarjali s psihoterapevtom istega ali nasprotnega spola, mlajšim, starejšim psihoterapevtom ali nekom svoje starosti. Več o tem lahko preberete v zapisu Vse, kar morate vedeti, da boste lahko izbrali pravega psihoterapevta zase.

 Ali so podatki, ki jih povem na psihoterapiji zaupni?

Vsi podatki, ki jih klient pove na psihoterapiji, so zaupni. Varovani so skladno Z zakonom o varovanju osebnih podatkov, izjema so le primeri, ki jih določata Zakon o preprečevanju nasilja v družini in 191. člen Kazenskega zakonika RS. Opredeljena je namreč zakonska obveza psihoterapevta, da posreduje informacijo o sumu na zlorabo in nasilje. Izjema so tudi primeri, v katerih obstaja dejanska nevarnost, da je klient življenjsko nevaren sebi ali komu drugemu. Psihoterapevt se o svojem delu s klienti lahko pogovarja s supervizorjem. Identiteta klienta pri tem ostane skrita.

 Kaj se zgodi s podatki, ki jih povem na psihoterapiji potem, ko s psihoterapijo prekinem?

Podatki, ki jih klient pove na psihoterapiji, so zaupni tudi po tem, ko klient s psihoterapijo prekine. Psihoterapevt vodi evidenco klientov in celoten čas terapevtskega procesa skrbi za zaščito njihovih osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. K temu je zavezan tudi po zaključku psihoterapevtskega procesa.

 Kdo je supervizor?

Supervizor je psihoterapevt in strokovnjak, ki specializantom psihoterapije in certificiranim psihoterapevtom omogoča prostor za profesionalno refleksijo. To pomeni, da jim nudi prostor in podporo, da skupaj z njim pogledajo vase, naredijo samopresojo svojega dela s klienti in tako zagotavljajo kakovost svojega psihoterapevtskega dela. Supervizor je prav tako kot psihoterapevt zavezan k molčečnosti.