Pogled na svet skozi moja očala

Pred nekaj leti sem slišala zanimivo zgodbo. Priznam, ne spomnim se več, kje in od koga. A zgodba mi je ostala v spominu.

Govori o dveh prijateljih, ki sedita na travniku in se pogovarjata. Nosita očala, eden z zelenimi stekli, drugi z rdečimi. Pogovor nanese na prelepo marjetico, ki jo vidita v bližini. “Kako je lepa,” pravi prvi. “Poglej, kako živo rdeče barve je,” nadaljuje. “Misliš zelene?” vpraša drugi. “Ne, rdeče. Je ne vidiš?” reče prvi. “Seveda jo. Zelena je,” ga prepričuje drugi. Kdo ima prav? Oba. Saj gledata vsak skozi svoja očala. Resnica pa je, tako kot običajno, nekje vmes.

Tako tudi mi gledamo na svet okoli sebe skozi svoja očala. Ta odsevajo naše izkušnje, naša prepričanja in strahove. Oziroma – odsevajo našo resnico. Ki pa ni vedno enaka resnici drugih. Včasih je težko sprejeti, da drugi nimajo enakega mišljenja kot mi, da sveta okoli sebe ne vidijo enako kot mi. A ko to razumemo in sprejmemo, se lahko tudi samo strinjamo, da se o nečem pač ne strinjamo. Ni potrebe po prepričevanju drugega v svoj prav. Ni potrebe po obsojanju. Ni potrebe po prepiru.

Dr. Wayne Dyer pravi: »Kadar lahko izbirate med prijaznostjo in tem, da imate prav, izberite prijaznost.« Lepa misel. Ki naj bo spodbuda za prihajajoči vikend. Odločimo se in tokrat izberimo prijaznost.