Kako biti bolj notranje mirna ali miren?

Ste si tudi vi že kdaj zastavili to večno vprašanje – kje in kako naj najdem notranji mir? Kako naj se znebim vsakodnevnega stresa in se umirim?

Buda je rekel: »Mir pride od znotraj, ne iščite ga zunaj.« A večinoma ga iščemo prav tam – zunaj. Iščemo ga v drugih ljudeh, v materialnih dobrinah, v denarju in še kje, a ga redno ali skoraj nikoli ne najdemo. Razmišljamo, da bo notranji mir prišel takrat, ko bo v našem življenju vse tako, kot si želimo, tako, kot verjamemo, da mora biti. A pričakovati to je še kako nerealno.

Nikoli ne bo vse tako, kot si želimo. Delček nas namreč še vedno verjame, da takšni, kot smo, nismo dovolj, zato se nenehno primerjamo z drugimi in se opominjamo, kaj vse nam še manjka. Nove in nove želje se tako v nas porajajo kot po tekočem traku. Ko uresničimo eno, se pojavijo tri druge, po katerih močno hrepenimo in si s tem ustvarjamo nemir.

Drugi razlog, zakaj nikoli ne bo vse tako, kot si želimo mi, pa je, da se ljudje, ki nas obdajajo, nikoli ne bodo v celoti obnašali tako, kot mislimo, da bi se morali. Tako bomo nenehno stremeli k temu, da bi se spremenili, in to morda celo poskušali doseči. Pričakovati torej, da bomo notranji mir dosegli po tej poti, je utopija.

Verjamem v to, kar je rekel Buda. Notranji mir je nekaj, kar lahko pride le iz nas. Razumem ga kot nenavezanost na želje, kot sprejemanje tega, kar je, kot pomirjenost s tem, kar je. To ne pomeni, da smo vdani v usodo. Daleč od tega. Ko smo vdani v usodo, sprejmemo vlogo žrtve, sprejmemo, da z našim življenjem upravlja nekdo drug, mi pa smo le nemočne lutke, ki opazujemo življenje, ki se nam dogaja.

Naša vloga v življenje je proaktivna. To pomeni, da vedno izbiramo, kako bomo delovali – lahko delujemo v skladu s tem, da notranji mir izhaja iz zunanjih okoliščin, in iščemo načine, da te okoliščine uskladimo s svojimi pričakovanji, ali pa v skladu z razumevanjem, da notranji mir izhaja iz nas, in iščemo načine, da se uskladimo z okoliščinami. Bistvena razlika med enim in drugim načinom delovanja je, da v prvem primeru okoliščin ne sprejmemo in delujemo z namenom, da bi jih spremenili, v drugem pa okoliščine sprejmemo in iščemo načine, kako spremeniti sebe, da bi v danih okoliščinah lahko skrbeli zase.kako biti bolj notranje mirna kako biti bolj notranje mirna

»Notranji mir se prične v trenutku, ko se odločite, da druge osebe ali dogodki nimajo nadzora nad vašimi čustvi,« pravi čudovita misel tibetanske budistke Peme Chodron, ki lepo ponazori moje razumevanje notranjega miru.kako biti bolj notranje mirna

Notranji mir je stanje zaupanja vase, v svojo notranjo sposobnost, da lahko v vsakem trenutku naredim vse, kar znam in zmorem ter tako poskrbim zase. Je tudi zaupanje v svojo pripravljenost na nenehno učenje in rast, zaupanje v svojo sposobnost nenehnega usklajevanja oz. prilagajanja zunanjim okoliščinam. Razumem ga tudi kot zaupanje v smiselnost svojega obstoja na Zemlji, v smiselnost preteklih izkušenj, zaradi katerih sem danes to, kar sem, in v smiselnost sedanjih izkušenj, ki mi morda včasih na meni nerazumljiv način omogočajo učenje in osebni razvoj. Razumem pa ga tudi kot stanje zaupanja v nevidno silo (Vesolje, Univerzum, Bog, imenujte jo, kakor želite), ki sodeluje z menoj in me vodi na poti do najvišjega dobrega.kako biti bolj notranje mirna kako biti bolj notranje mirna

In ravno zaradi vsega naštetega verjamem, da težko iščemo notranji mir kje drugje kot le v sebi. Odločitev, da bomo zaupali v svoje sposobnosti, lahko sprejmemo le sami, odločitev, da drugi nimajo nadzora nad našimi čustvi, prav tako. Tudi odločitev, v kaj bomo verjeli, lahko sprejmemo le mi, nihče drug. Vprašanje, ki torej ostane, je le še – ali bomo te odločitve tudi sprejeli. Pri tem si lahko pomagamo tudi s programom 21 dnevno popotovanje do notranjega miru.

Z ljubeznijo. ♥

Petra kako biti bolj notranje mirna kako biti bolj notranje mirna kako biti bolj notranje mirna kako biti bolj notranje mirna kako biti bolj notranje mirna