Kako biti hvaležen, rad/-a bi bil/-a hvaležna, ampak …

Kako biti hvaležen vsak dan? Sploh zmoremo in želimo? Zdi se, da pogosto ne. Večkrat namreč slišim koga reči: »Saj vem, da bi moral biti bolj hvaležen, ampak …« Ali: »Rad bi bil bolj hvaležen, ampak …« Besedi ampak seveda sledi tisoč in en razlog, zaradi katerega je oseba prepričana, da ne more biti hvaležna in bi to lahko bila šele, ko bi bile zunanje okoliščine drugačne. Pa je res tako?

Verjamem, da ne, kajti prepričana sem, da je hvaležnost izbira in da smo le mi tisti, ki se znotraj okoliščine, ki jo morda doživljamo kot še tako neprijetno, odločimo, da bomo iz situacije potegnili tudi nekaj dobrega.

Kot študentka sem v Angliji opravljala počitniško delo terenske prodajalke knjig. Da bi bili kar se da dobro pripravljeni za prodajo, nam je podjetje, v sklopu katerega smo delo opravljali, pripravilo enotedensko izobraževanje. Od vsega povedanega sem si najbolj zapomnila nasvet: »Ko se zgodi nekaj neprijetnega, za trenutek sedi, razmisli, katere so tri pozitivne stvari, ki se jih lahko iz situacije naučiš, nato pa se loti reševanja.« Odličen nasvet, ki sem ga kasneje večkrat s pridom uporabila in ob katerem sem spoznala, da je naravnanost – pozitivna ali negativna – resnično naša odločitev.

Kako biti hvaležen vsak dan? Ljudje navajajo različne razloge (ali izgovore), zakaj ne morejo biti hvaležni. Podajam jih nekaj, takšnih, ki jih slišim pogosto, hkrati pa dodajam, kako se z njimi soočiti. 

Lahko je njim, ko imajo vse to.

Če želite biti nesrečni, se primerjajte z drugimi. Če želite najti razloge, da ne morete biti hvaležni, prav tako. Kot sem že večkrat zapisala, je primerjanje z drugimi igra, v kateri ne moremo zmagati. Vedno se bo našel nekdo, ki bo imel nekaj, česar mi nimamo. Ali to sploh potrebujemo, je seveda že drugo vprašanje, ki pa si ga pogosto ne zastavimo.

Prav tako se bo vedno našel nekdo, ki bo v določeni aktivnosti uspešnejši od nas, ki bo na nekem področju imel več znanj in izkušenj kot mi, ki bo ____________________ (po mili volji dopolnite, s čimer želite). Ne verjamem, da je namen bivanja na tem svetu to, da smo vsi enaki, temveč to, da smo različni in se s svojo različnostjo dopolnjujemo. Bolj smiselno kot primerjati se z drugimi se je vprašati, kdo sem in kdo želim biti, da bom zadovoljen, hkrati pa raziskati tudi svoje kriterije uspešnosti, bistrosti oz. vsega tistega, glede česar se primerjamo z drugimi. O tem sem že pisala tu.

Osredotočenost na to, česar nimamo.

Nikoli ne bomo imeli vsega, kar si želimo, verjamem pa, da imamo vse, kar potrebujemo. Življenjske okoliščine nikoli ne bodo idealne, a verjamem, da bodo vedno takšne, kot jih potrebujemo za svojo rast. Poleg tega pa, vsaj tako pravi avtor knjige Thanks! – How practicing gratitude can make you happier, dr. Robert Emmons, okoliščine le v 10 % prispevajo k občutku sreče. Če torej čakamo, da se bodo okoliščine spremenile, zato da bomo lahko v svojem življenju večkrat izbrali hvaležnost, bomo verjetno čakali še dolgo. Če pa želimo na svojo srečo pozitivno vplivati že danes, pa se odločimo in začnimo prakticirati hvaležnost.

“Negativne” misli.

Kako biti hvaležen? Z razmišljanjem o vseh področjih, na katerih življenje ne teče tako, kot si želimo, zagotovo ne bomo našli razlogov za hvaležnost. Z ugotavljanjem, da nam gredo drugi na živce, ker so tako zelo veseli (ob tem so mi na misel prišle besede udeleženke delavnic za iskalce zaposlitve, ki mi je zadnji dan delavnic povedala, da sem ji šla prvi dan res na živce, ker sem bila tako nasmejana in pozitivno naravnana), prepričanjem, da je življenje nepošteno itd., prav tako ne. Dejstvo je, da negativnih misli ne moremo kar izriniti iz glave, lahko pa jih ozavestimo in nadomestimo s pozitivnimi. Ko na primer pomislim na nekaj, česar nimam, in se zavem, da zopet razmišljam o tem, se lahko zavestno tudi odločim, da se ob tem zahvalim za nekaj, kar pa imam.

Nimam časa

Ko nekje ne vidimo prednosti, ko za nas nekaj ni dovolj pomembno, je odličen izgovor »nimam časa«. A dejstvo je, da čas imamo in si ga sami razporedimo. Za hvaležnost je dovolj že nekaj minut na dan; lahko izkoristimo tudi čas med vožnjo, med umivanjem zob ali kuhanjem kosila. Le stvar naše odločitve je, ali je hvaležnost dovolj pomembna za nas, da ji bomo ta čas namenili, ali ne.

Ovir za navidezno nezmožnost biti hvaležen je seveda še veliko. Verjetno toliko, kot je ljudi. Naj bo tokratni zapis povabilo k razmisleku, s čim se na poti do kreiranja navade hvaležnosti oviramo in hkrati tudi k temu, kako bi hvaležnost lahko postala del našega vsakdana. 

Z ljubeznijo. ♥ 
Petra