Pisanje kot terapija, zakaj pisati dnevnik

Verjamem, da je pisanje kot terapija. Ko sem bila najstnica, je bilo popularno pisati dnevnik. Vanj sem lep čas zapisovala vse tisto, kar se mi je zdelo, da se mi je pomembnega zgodilo čez dan. Ne da bi se zavedela, sem v tem pravzaprav našla način, na katerega sem se lahko brezskrbno izrazila. 

Leta pozneje, ko sem ga kdaj pa kdaj prebrala, je ta dnevnik služil predvsem razvedrilu, saj mi je bilo hecno, s čim vse sem se takrat ukvarjala, kaj vse se mi je zdelo tako zelo pomembno, ob prebiranju pa popolnoma nepomembno. Čeprav je tudi ta dnevnik lahko koristen, pa to ni dnevnik, ki ga imam v mislih tu. V tem zapisu bi rada predstavila drugačne dnevnike.

Dnevnik hvaležnosti

Dnevnik hvaležnosti je, kot že samo ime pove, dnevnik, v katerega zapisujemo vse tisto, za kar smo hvaležni. Pišemo ga lahko zvečer ali tudi zjutraj in se s tem naravnamo na pozitiven začetek dneva. Meni je ljubše pisanje zvečer. Nekaj minut pred spanjem naredimo kratek pregled dneva in poiščemo najmanj 3 stvari, dogodke, ljudi, situacije, materialne dobrine itd., za katere smo hvaležni. Te nato zapišemo v dnevnik, poleg pa lahko pripišemo, zakaj smo zanje hvaležni, kako doprinesejo h kvaliteti našega življenja. Namen pisanja je namreč tudi to, da hvaležnost resnično občutimo, pri čemer si lahko pomagamo prav z razmišljanjem o tem, kako je naše življenje drugačno, bogatejše, ker imamo vse to, kar smo zapisali na seznam.

Dnevnik idej in ciljev

Cilji, ki niso zapisani, niso cilji, temveč sanje. Dnevnik idej in ciljev pa je namenjen prav preobrazbi sanj v resničnost. Vanj lahko zapisujemo ideje dobrega zase – to so ideje, ki jih želimo uresničiti, ker verjamemo, da bomo na ta način poskrbeli za boljšo kakovost svojega življenja. Čeprav se včasih zdijo neuresničljive, pa je tako pogosto le zato, ker nismo naredili načrta, kako jih bomo realizirali. Nismo razčlenili, kaj, kdaj, kako, morda tudi s kom bomo naredili, da se ideja pretvori v resničnost. Dnevnik idej in ciljev je namenjen prav temu.

Ključni vprašanji, na kateri si je dobro odgovoriti pri pisanju, sta, kam želim priti in kako bom tja prišel/-la. Dnevnik je tako sestavljen iz dveh delov – v prvem odgovarjamo na vprašanje, kam želim priti, in vanj zapisujemo ideje dobrega zase, v drugem pa odgovarjamo na vprašanje, kako bomo tja prišli, in načrtujemo, kako bomo ideje, ki jih izberemo, realizirali. Pripravimo si plan kratkoročnih ciljev, z uresničitvijo katerih bomo dosegli tudi realizacijo izbrane ideje, in vanj vključimo mesečne, tedenske in dnevne cilje.

Dnevnik čustvovanja

Morda je dnevnik čustvovanja še najbližje pomenu besedne zveze pisanje kot terapija. Nekateri težko izrazijo svoja čustva, morda niti ne vedo, kaj čutijo, oz. tega ne znajo poimenovati. Pisanje dnevnika čustvovanja je način, na katerega si lahko pri tem pomagamo. Je način, da izlijemo iz sebe vse tisto, kar nas teži, da se olajšamo, ne da bi tvegali zavrnitev ali nerazumevanje. Je tudi priložnost za pogled vase, za raziskovanje in poglabljanje razumevanja sebe – kako to, da čutimo, kar čutimo, kaj verjamemo o sebi, o drugih in kako to vpliva na naše doživljanje situacij in ljudi, kako se počutimo ob doživljanju različnih čustev, kaj verjamemo o njih, so dobra ali slaba in kaj verjamemo o sebi, kadar jih doživljamo. Z iskanjem odgovorov na takšna in podobna vprašanja si bomo pomagali razumeti svoj način čustvovanja in se učinkovito soočiti s čustvi.

Z ljubeznijo. ♥ 
Petra