Kako biti motiviran in narediti konkretno spremembo v življenju?

Biti motiviran ni nekaj, kar je nekaterim srečnežem podarjeno v zibko, drugim pa ne. Motivirani smo vsi. Vedno. Vprašanje je le, če se zavedamo, za kaj smo motivirani in kako biti motiviran za točno določeno stvar, ki si je v svojem življenju želimo.

Pogosto so naše želje povezane z določenimi prijetnimi občutki, pa tudi s strahovi in dvomi. V uresničitvi svojih želja tako prepoznamo določene koristi in bolečine. Več koristi prepoznamo, večja je verjetnost, da bomo motivirani za delovanje v smeri uresničitve želje oz. realizacije spremembe, ki si je v življenju želimo. Več bolečine prepoznamo, večja je verjetnost, da bomo na zavestni in nezavedni ravni delovali v smeri, ki nas vodi stran od uresničitve želje oz. realizacije spremembe, ki si je v življenju želimo.

Čemu smo motivirani za vztrajanje v nečem, kar ni dobro za nas?

Pred devetimi leti, sem vztrajala v partnerskem razmerju, za katerega sem vedela, da ni dober zame. Če bi me takrat kdo vprašal, čemu vztrajam, mu verjetno ne bi znala odgovoriti. Tega, čemu sem tako dolgo vztrajala, sem se zavedela šele, ko sem se dodobra zazrla vase.

Roko na srce, v partnerskem razmerju lahko prepoznamo številne koristi: delitev stroškov bivanja, gospodinjskih opravil in skrbi za otroke, opora v težkih trenutkih, delitev veselja ob osebnih ali poslovnih uspehih, občutek pripadnosti, povezanosti, ljubljenosti, občutek, da nismo sami, zavedanje, da imamo nekoga, s komer lahko preživljamo praznike, hodimo na dopust itd. In zdi se smiselno, da ostanemo.

Naša prepričanja vplivajo na to, kaj bomo prepoznali kot koristi in kaj kot bolečino 

V razmerju, v katerem sem bila, nisem prepoznala veliko od naštetega. Občasen občutek, da nisem sama in zavedanje, da imam nekoga, s komer lahko preživljam praznike in hodim na dopust. To je bilo vse. Kako to, da kljub temu nisem odšla? Ker sem v tem prepoznala veliko več bolečine kot pa koristi in ker je bila bolečina, ob misli na odhod, mnogo močnejša kot bolečina, ki sem jo doživljala v razmerju. Biti sam je bilo namreč takrat v mojih očeh mnogo bolj boleče, kot biti v razmerju, ki bi bilo dobro zame. 

Biti sam je pomenilo, da nisi dober, da nisi vreden. Biti sam je pomenilo biti osamljen. Biti sam je bilo nekaj sramotnega, nekaj, kar vsem okoli tebe sporoča, da si oseba, ki je ni možno imeti rad. Biti v razmerju, pa čeprav od njega nisem imela skoraj nič, je bilo manjše zlo. Veliko manjše zlo. Eno je, da sam veš, da si oseba, ki je ni možno imeti rad, nekaj popolnoma drugega pa da to vedo tudi drugi. Dolgo časa sem izbirala manjšo bolečino in ostajala.

Kako biti motiviran? Ozavestimo koristi in bolečino sedanje situacije ter koristi in bolečino spremembe.

Ko sem postopno vendarle spoznavala, da v razmerju ne vidim več koristi, ki sem jih omenila – tudi, ko sva bila skupaj, sem se počutila samo in osamljeno, na dopustu in med prazniki pa sva se pogosto prepirala – je bil izpolnjen pri pogoj za spremembo. V sedanji situaciji nisem več prepoznala nobene koristi, v spremembi sem jo (prihranek energije, ki je ne bom več porabljala za prerekanje in razmišljanje, kako ga spremeniti – ja, takrat sem še verjela, da imam moč spreminjati druge in hvaležna sem, da je bilo tako, saj bi drugače verjetno na vse pretege začela spreminjati sebe v osebo, katera si ne bi želela biti).

Bolečina sedanjega trenutka je z izgubo koristi postajala vedno močnejša in se je še potencirala vsakokrat, ko sem pomislila na možnost, da bi na ta način preživela celo svoje življenje. Skok v prihodnost in razmišljanje kje bom in kako se bom počutila čez nekaj let, če ničesar ne spremenim, je bilo tisto, kar je v mojih očeh močno zmanjšalo bolečino odhoda. Izpolnjen je bil tudi drugi pogoj za spremembo – bolečina sedanjega trenutka je bila mnogo močnejša kot bolečina spremembe. Ostati, je postalo večje zlo in ovir, s katerimi sem si preprečevala, da bi spremembo naredila že prej, ni bilo več. Bila sem motivirana, da odidem.

V svojem življenju smo vedno motivirani, da počnemo tisto, v čemer prepoznamo koristi in se izogibamo tistemu, v čemer prepoznamo bolečino. Želim si, da ob mojem zapisu pomislite na spremembo, ki že tako dolgo tli v vas in raziščete katere koristi in bolečine ji pripisujete. Pa tudi katere koristi in bolečine pripisujete sedanjemu trenutku. So koristi sedanjega trenutka res tako velike, kot se zdi na prvi pogled? Je bolečina spremembe res tako strašljiva? Morda pa, ko ju boste pogledali iskreno in od blizu, spoznate, da so koristi spremembe mnogo bolj vabljive, bolečina pa ne tako strašljiva, kot se zdi. 

Z ljubeznijo. ♥

Petra