Poslovno mreženje ali iskanje osebnih koristi?
»Saj se boš navadila,« mi je odvrnila kolegica, ko sem glasno nasprotovala vzpostavljanju poslovnih stikov izključno zaradi koristi. Se bom res?
Zgodba je naslednja. Znanec, ki mi je bolj anti- kot simpatičen, me pokliče in prosi za sestanek, na katerem naj bi se dogovorila o prihodnjem poslovnem sodelovanju, ki bi mi koristilo. Poudarjam, da bi mi koristilo, saj sicer na sestanek ne bi pristala niti po naključju. Toda – sem pripravljena priti na srečanje, vzklikniti, da sem ga vesela, se objeti, izmenjati darilo in se družiti … v nedogled, da bom speljala posel, se razširila, da bodo zame izvedeli drugi in bom več zaslužila? Ali bom ostala »zvesta sebi«, se odrekla srečanju in iskala posel z ljudmi, ki jih imam rada in ob katerih se imam lepo?
Poslovno mreženje je izraz, ki ga v poslovnem okolju pogosto uporabljamo. Tudi sama sem kot svetovalka iskalcem zaposlitve pogosto rekla, naj se ne obremenjujejo s tem, kakšen prvi vtis naredi delodajalec, saj ne bomo živeli z njim, le delali bomo; ne nujno z ramo ob rami. Pogosto so me vprašali, kje je meja med mreženjem in prilizovanjem oziroma iskanjem kratkotrajnih osebnih koristi. Tu nastopi samozavest. Če veš, kaj je razlog, si se mu pripravljen podrediti. Torej – ko iščeš samega sebe, je dobro spoznati čim več ljudi in se zrcaliti v njih, pridobivati samozavest in se brusiti. Spoznati tudi čim več delodajalcev in z njihovo »pomočjo« spoznati samega sebe. Ko samozavest pridobiš, ni več dvoma – treba je biti iskren. Če si iskren do sebe, si lahko pošten do drugih. Če si pošten do drugih, ne boš iskal poslovnih vezi v okolju, v katerem se ne počutiš dobro, niti na račun večjega zaslužka. Takrat se naučiš reči ne. Tudi preračunljivosti. Ne vem, če lahko pristanem na kar koli drugega.
