Moteče vedenje, kaj storiti, ko je obnašanje drugih moteče?

So stvari, ki nas pri drugih motijo. So vedenja, ki jih ne odobravamo, ki jih doživljamo kot neželeno in moteče. To želimo tudi izraziti, a hkrati ne želimo prizadeti sogovornika niti ne želimo začeti prepira. Le povedali bi radi, kako se počutimo. Podali informacijo o tem, kaj razmišljamo.

To včasih tudi storimo, vprašanje pa je, koliko smo konstruktivni. Z upoštevanjem nekaj preprostih načel bomo povečali možnost, da bo naše podajanje povratne informacije sogovorniku umirjeno in usmerjeno v iskanje rešitve za moteče vedenje namesto v obtoževanje.

Pripravimo se in sami pri sebi ubesedimo namen podajanja povratne informacije.

Kaj želimo sogovorniku sporočiti in na kakšen način, sta osnovni vprašanji, na kateri si je treba odgovoriti v fazi priprave na podajanje povratne informacije. Verjamem, da naš namen ni prepir, temveč le podajanje informacije o tem, kako smo doživljali sogovornikovo vedenje. Povečajmo možnost, da nam bo prisluhnil, s tem da informacijo podamo v mirnem tonu, z uporabo t. i. jaz-stavkov, s katerimi sporočamo svoje videnje posameznikovega vedenja in se izognemo obtoževanju. Pri tem bodimo konkretni in ne ovinkarimo. Npr. »Rada bi se pogovorila o včerajšnjem kričanju. Počutila sem se zelo neprijetno in želim se pogovoriti o tem, kaj lahko narediva, da se ne bo ponovilo.«

Ostanimo osredotočeni na moteče vedenje, ne na osebnost.

Vedenje je tisto, ki ga lahko spreminjamo, osebnostne lastnosti nekoliko težje. Zato naj bo poudarek na vedenjih, ki jih doživljamo kot neprijetna. Čeprav sogovornik dela nekaj, kar je za nas moteče, to ne pomeni, da je slaba oseba. Pomeni le, da nam določena njegova vedenja niso všeč.

Odgovorimo si na vprašanje: Kako to, da me to moti?

Da bomo lažje ostali osredotočeni na vedenje, si odgovorimo na vprašanje, kako to, da me to, kar sogovornik počne, moti. Na svet okrog sebe gledamo skozi svoja očala, ki so obarvana z našimi prepričanji, vrednotami, preteklimi izkušnjami in še čim. Vse to vpliva tudi na našo interpretacijo vedenja drugih ljudi. Npr. če mi delo predstavlja vrednoto in se težko prepuščam nedelu, saj ob tem sebe doživljam kot leno, bom težko razumela ljudi, ki ne delajo, in kaj hitro jih lahko začnem soditi kot lenuhe. Ko enkrat to sodbo pripišem sogovorniku, jo kaj hitro tudi izgovorim in tako pravzaprav kritiziram posameznika kot osebo, namesto da bi se osredotočila na moteče vedenje.

Bodimo pozorni na uporabo dvosmerne komunikacije.

Podajanje povratne informacije ni monolog, temveč dialog. Tako kot mi ima tudi sogovornik morda željo podati svoje mnenje oz. videnje konkretne situacije. In tako kot mi ima tudi on morda svoje predloge, kako je mogoče nastalo situacijo učinkovito rešiti.

Zavedajmo se, da sogovornika ne moremo prisiliti, da bi se spremenil.

Namen podajanja povratne informacije ni sogovorniku dokazati, da imamo mi prav, on pa se moti. Prav tako ni njen namen prisiliti sogovornika, da se spremeni, kot pogosto zmotno mislimo oz. celo pričakujemo – če ti povem, kaj me moti, pričakujem, da se boš spremenil. Namen povratne informacije je le ozavestiti moteče vedenje, to izraziti in sodelovati pri iskanju skupnih rešitev, vendar ob zavedanju, da drugega v spremembo ne moremo prisiliti.

Z ljubeznijo. ♥
Petra

Zapis je bil objavljen tudi na spletni strani seniorji.info.